„Vsi čakamo, podjetniki in delavci, kaj se bo zgodilo. Napovedujejo ukrepe, ki naj bi nam pomagali, a dokler ne dobimo jasnih navodil, kaj in kako, nič ne verjamemo. Sploh pa dvomim, da nam bodo napovedani ukrepi pomagali. Morda nekaterim, večini pa ne,“ je nejeveren in vdan v usodo gostinec iz Kranjske Gore, ki želi ostati neimenovan.
Za las je uspel izvleči zimsko sezono, dejavnost pa naj bi nadaljeval na drugih lokacijah in v obliki gostinske ponudbe na različnih dogodkih. Zaradi koronavirusa je vse je padlo v vodo, že zdaj je izgube za več 10 tisoč evrov, nihče pa ne ve, koliko časa bo takšno stanje trajalo. Zato svojim zaposlenim, ki so se jim pogodbe iztekle, teh ni podaljšal. Februarske plače je izplačal, marčevske pa bodo odvisne tudi od tega, kakšne ukrepe in kdaj bo sprejela država.
Razmere so krute
„Nekaj mojih zaposlenih bo šlo s 1. aprilom na zavod za zaposlovanje in dobili bodo lahko tudi nadomestilo, nekaj pa jih bo šlo le na zavod, vendar nadomestila zanje ne bo, saj so neprekinjeno delali le tri ali štiri mesece. Takšne so pač razmere v gostinski dejavnosti, pogosto potrebujemo le sezonske delavce.“
Veliko gostincev je v še težji situaciji. „Sploh veliki, ki imajo zaposlenih 30 ali 40 ljudi, pa še enkrat toliko na pogodbah. Prilivov pa ni več, kje bodo vzeli 40 ali 50 tisoč evrov in več za plače, potem pa so tu še vsi ostali stroški. Najemnine za lokale, krediti, tekoči stroški obratovanja,“ predstavi razmere svojih kolegov gostincev.
Kaj sledi?
„Nič. Čakal bom. Dokler pa ne dobim črno na belem, kako in kdaj mi bo pomagala država, ne bom plačal enega samega računa, ker vem, da se bomo pobirali še dve leti po tem, ko bomo spet lahko začeli delati. Če sploh bomo. Veliko jih ne bo, preprosto bodo bankrotirali. Potem bomo vsi na sociali, dobil bom 500 evrov, še toliko pa jih bom zaslužil na črno in preživel,“ je neposreden in odkrit.
Smo sive miši, ki jih nihče noče videti
O nastalih razmerah smo se pogovarjali tudi z natakarjem Andrejem. Konec marca se mu izteče pogodba, potem se bo za dva meseca prijavil na zavod za zaposlovanje in dobival nadomestilo plače. Upa, da se bodo do konca maja razmere umirile, saj mu je delodajalec obljubil službo za nedoločen čas. Če bo tako, bo vse v redu.
Pove še, da jim res ni lahko. „Poklic gostinca ni dovolj cenjen, smo kot sive miši, ki jih nihče noče videti, ne delodajalci ne gostje, razen redkih izjem v obeh skupinah. Delamo veliko, urniki so pogosto nemogoči, plačila pa skromna. Zato večina zdaj nima prihrankov, s katerimi bi preživela naslednja dva ali tri mesece.“
Opozarjajo tudi v Sekciji za gostinstvo in turizem pri OZS
„Informacije, ki jih dobimo s terena od naših članov in tudi drugih gostincev, so zelo slabe. Strah jih je, kaj bo naslednji mesec, ko bo treba izplačati marčevske plače,“ pravi predsednik sekcije Blaž Cvar.
Podatkov o tem, koliko zaposlenih v gostinstvu je že izgubilo delo in so bili napoteni na zavod za zaposlovanje, koliko pa jih je doma na čakanju, nimajo. Zavod za zaposlovanje so prosili za te podatke, a jih za zdaj tudi tam še nimajo. Vedo pa, da je marsikateri gostinec svoje zaposlene že odpustil.
Na Zavodu nimajo številk o novih brezposelnih
Tudi mi smo na naše vprašanje o povečanju števila brezposelnih iz naslova gostinstva iz Zavoda dobili le ta odgovor: „V zadnjem tednu na zavodu opažamo povečanje števila strank, nekoliko narašča število brezposelnih, ki se prijavljajo zaradi izteka zaposlitev za določen čas ali iz poslovnih razlogov. Natančnejše podatke o tem bomo imeli na voljo v začetku aprila, ko bodo znani podatki za cel marec. Vsekakor pričakujemo, da se bo obdobje ugodnega gibanja brezposelnosti prekinilo.“
Gostinci z ukrepi vlade niso zadovoljni
Med tem vlada pripravlja ukrepe za pomoč gospodarstvu, med katerimi je tudi predlog zakona o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače, ki ga je potrdila na seji že prejšnji teden. A na sekciji s predlaganimi ukrepi niso zadovoljni, zato so že v sredo na kmetijsko in gospodarsko ministrstvo skupaj z Gostinsko turistično zbornico Slovenije, JRE Slovenija in Združenjem malih hotelirjev naslovili svoj predlog ukrepov za reševanje kriznih razmer v gostinstvu.
Predlagali so štiri nujne ukrepe. Med drugim za „vse zaposlence in samostojne podjetnike (s.p.) zahtevamo oprostitev vseh prispevkov in (akontacij) davkov na plače, in da v primeru čakanja na delo, tj. v času trajanja prepovedi opravljanja dejavnosti, nadomestilo v višini 80 odstotkov plače prevzame država (sedaj velja razdelitev 60 % delodajalec, 40 % država).“
Predlagajo tudi, „da država za že najeta bančna posojila za podjetja in samostojne podjetnike v turistično-gostinskem sektorju za eno leto, kolikor ocenjujemo, da bodo trajale hude finančne posledice aktualne krize, povrne stroške odloga in obresti za te kredite ter naj dalje zagotovi nepovratna sredstva za pokritje fiksnih stroškov v času onemogočenega poslovanja ter možnost najema brezobrestnih likvidnostih kreditov, za katere jamstvo prevzame država, če prosilec nima možnosti kakovostnega zavarovanja kreditov, je pa sicer bil stabilen gospodarski subjekt.“
Na sekciji pa so prepričani, da bi moral finančno odgovornost za nastalo škodo zaradi zaprtja lokalov in gostinskih obratov nositi tisti, ki je z dekretom prepovedal njihovo obratovanje. Država bi morala plačati vse prispevke in vsaj del nadomestil za plače.
Glede na razprave na seji odbora za delo v Državnem zboru, ki je potekala v sredo, so možnosti za sprejetje predlaganih ukrepov majhne, vsaj kar velja odstotke, ki naj bi jih za tiste na čakanju pokrila država.
Preveril na ehrana in v celju in daleč okoli ni enga gostinca z dostavo hrane, razen kitajske. Očitno ni krize. …
Vse pa tudi menda ne bo država krila. Se bo treba tudi denarju naloženim na računih odpovedat, kakemu prestižnemu avtomobilu, …
Delam v gradbeništvu. Če je slabo vreme ne morem delati,ker je epidemija tudi ne smem,pa mi nihče nič ne da …