V petek se bo odvila ustanovna seja državnega zbora, po kateri bo aktualna vlada Janeza Janše do nastopa nove vlade opravljala zgolj tekoče posle. Danes Janševo vlado čaka še zadnja redna seja, na kateri bodo obravnavali več točk.
Na seznamu so to ako predlog spremembe uredbe o upravnem poslovanju, predlog spremembe uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini, predlog spremembe uredbe o upravnem poslovanju, predlog izvrševanja ustanoviteljskih obveznosti v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, predloge vladne komisije vlade za administrativne zadeve in imenovanja. Vlada se bo seznanila tudi z informacijo o sklenjenih mednarodnih aktih z Rusijo.
Janševa vlada je mandat nastopila 13. marca 2020, po odstopu premierja Marjana Šarca.
V dveh dneh tri dopisne seje
Janševa vlada tudi v zadnjih dneh mandata ne počiva. V zadnjih dveh dneh so imeli tako kar tri dopisne seje vlade. V torek so na seji odločili, da bo vlada spet regulirala cene pogonskih goriv, včeraj pa so med drugim soglašali s prevzemom finančnih obveznosti za izvedbo programa Boxer v breme proračunov 2022 do 2026 in izdali uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov.
Do poteze vlade in obrambnega ministra Mateja Tonina, ki je podpisal memorandum o soglasju k programu Boxer, je bil kritičen najverjetnejši novi mandatar Robert Golob. Nastajajoča koalicija nakupa ne podpira. Golob je včeraj dejal, da bi "vsak normalen in dober gospodar" upošteval voljo ljudstva in ne bi povzročal gospodarske škode svoji državi. Napovedal je uporabo vseh pravnih sredstev za uveljavitev svojega stališča.
S podpisom memoranduma o soglasju k programu Boxer se je Slovenija zavezala k nabavi 45 osemkolesnikov za skupno 343,4 milijona evrov.
Po petku bo aktualna vlada tako lahko opravljala le tekoče posle.
Kaj so tekoči posli?
Dosedanja vlada mora v času do oblikovanja nove vlade poskrbeti za nemoteno delovanje države in sprejemati le nujne odločitve.
Po mnenju vladne službe za zakonodajo je bistvo omejitev pristojnosti vlade v tem, da naj se vlada v tem vmesnem času – od prve seje novega sklica državnega zbora do imenovanja nove vlade – ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik in sprejemala novih strateških usmeritev ter "se lotevala aktivnosti, ki bi lahko v kakršnemkoli pogledu nakazovale na zlorabo oblasti".
Mora pa opravljati posle, ki so nujni z vidika nemotenega delovanja države in njenih podsistemov. "Se je pa pri opravljanju tekočih poslov treba izogibati vsem aktivnostim, ki izstopajo iz normalnega vsakdanjega dela," so zapisali.
Tako vlada po njihovem mnenju načeloma ne more sprejemati novih zakonskih predlogov oz. bistvenih posegov vanje, razen če gre za neodložljive predloge v primerih naravnih nesreč in podobno. Zakonske predloge, ki so že v DZ, pa lahko odhajajoča vlada v DZ zagovarja, medtem ko bi predlaganje amandmajev že preseglo okvir opravljanja tekočih poslov.
Glede sprejemanja podzakonskih aktov pa zakonodajna služba ocenjuje, da lahko vlada sprejema predpise, katerih izdaja je v posameznem zakonu že izrecno predvidena, a le tiste, ki se sprejemajo na novo. Opravljanje tekočih poslov pa bi po oceni službe preseglo sprejemanje predpisov, ki jih vlada izdaja po lastni presoji.
Tudi pri kadrovanju naj bi veljalo, da vlada ne sprejema dokončnih političnih odločitev, a omejitev na opravljanje tekočih poslov po mnenju zakonodajne službe ne bi smela predstavljati ovire za nadaljnje redno opravljanje dela s področja urejanja tekočih kadrovskih vprašanj. Pri tem je treba presojati vsak posamezen primer posebej in upoštevati, ali in zakaj je neka kadrovska odločitev nujna zaradi potreb delovanja države.
Različnim interpretacijam je prepuščeno tudi vprašanje, ali sme vlada oz. ministri v času opravljanja tekočih poslov podpisovati pogodbe o različnih poslih, denimo večstomilijonskem poslu z oklepniki boxer. Tudi tu so menja, ali gre pri podpisu tako velike pogodbe za tekoče posle ali ne, različna.
Kaj vse se mora zgoditi pred imenovanjem nove vlade
Po konstituiranju državnega zbora, ko je potrjena vsaj polovica poslanskih mandatov, ima predsednik republike Borut Pahor 30 dni časa, da po posvetu s poslanskimi skupinami državnemu zboru predlaga kandidata za mandatarja. V sedmih dneh od ustanovne seje morajo poslanske skupine imenovati vodje poslanskih skupin. Z njimi mora predsednik države sklicat posvetovanja o možnih kandidatih za mandatarja. Posvetovanja naj bi bila opravljena do 23. maja.
Po posvetovanjih naj bi Pahor še isti dan v parlament poslal predlog za imenovanje novega predsednika vlade.
Po prejemu Pahorjevega predloga mora državni zbor najprej v 48 urah in najpozneje v sedmih dneh glasovati o mandatarju.
Ko je mandatar izvoljen, mora v 15 dneh od izvolitve predlagati kandidate za ministre, ki se morajo pred glasovanjem predstaviti pristojnim delovnim telesom v državnem zboru.
Vlada lahko nastopi funkcijo, ko je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Morebitne neimenovane ministre pa mora novi premier predlagati v desetih dneh.
Po imenovanju vlade prejšnji premier preda posle svojemu nasledniku, običajno še isti dan. Temu sledijo primopredaje na posameznih ministrstvih.
Odpikaj jj za vedno! Odseli se v Avstralijo in jim tam tecnari.
Zadnje Janševo darilo Cerkvi Ena zadnjih potez odhajajoče vlade je uredba, s katero bo država Katoliški cerkvi vsako leto zagotovila …
Ves vas delajo ssmo škodo, ker mislijo da imajo vrečo brez dna. A ta vreča ima dno, ampak takrat bo …