Foto: Žurnal24 Matej Košir (Foto: Žurnal24) V naši državi iščemo kompromise na prav poseben način. Obe strani postavita povsem diametralne zahteve, potem pa se pomikata proti sredini. Ne da bi že v pogajanja vstopili bližje realni sredini. Čeprav se zdi, da je grožnja z referendumom zadnja karta sindikatov, je dejansko prva. Kajti to izhodišče sploh daje smisel pogajanjem; njihov cilj je en sam – preprečiti referendum. In tako smo pol leta preprečevali referendum, ki ga bomo zdaj očitno vendarle dobili, pa verjetno ne samo enega. Kaj smo izgubili v tem času? Čas. Seveda ne bo nobene kataklizme, če na referendumu padejo slaba banka, delovna zakonodaja in državni holding, le še naprej bo tekel čas. In padale bodo bonitetne ocene, kreditni krč bo lomil gospodarstvo in potrošnjo. Politika se bo ukvarjala sama s seboj in živeli bomo v navidezni realnosti hišnih preiskav in drugih odvračanj pozornosti od realnih problemov.

Čas. Ker imam ravno rojstni dan, si bom zaželel par malenkosti ... Nobenega referenduma več! Želim si ukinitev državnega sveta, novo vlado, da se kampanja za predsedniške volitve sploh ne začne, da bi bil v prihodnje za kandidate zahtevan (vsaj) razumen inteligenčni kvocient, da bi kdo odgovarjal za vse slabe naložbe slovenskih bank, da bi si končno priznali, da sami ne znamo upravljati te države, in zaprosili za denarno pomoč ... Sindikati, vlada, pogajanja, grožnje, idiotizmi – izguba časa. Le starejši smo in vsako leto imamo zaradi njih manj možnosti za uresničitev čisto preprostih osebnih želja. Pa tu ne gre za kompromise, ampak kruto realnost.