Leta 2000 je na 100 zaposlenih prišlo 55,5 upokojencev, do lanskega leta se je ta številka postopoma povzpela na 73,6 upokojencev, leta 2060 bo število upokojencev prvič preseglo število delavcev, tako da bi bilo na 100 zavarovancev že 108 upokojencev.

Leta 2013 smo s prispevki pokrivali 77,7 odstotka pokojnin, leta 2060 jih bomo le še 59,4 odstotka.

"Odlašanje s prvim rojstvom od leta 1980 dalje je povzročilo, da pride zadnja leta na trg delovne sile vsako leto okoli pet tisoč otrok manj," pojasnjuje Boris Majcen z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

Poleg tega je danes pri mladih težava dolžina študija, bolonjska reforma je njegovo trajanje še podaljšala, ugotavlja Majcen in poudarja, da bodo imeli mladi s podaljševanjem študija premalo zavarovalne dobe in potem takem velike težave, ko bo treba v pokoj: "Seveda je razumljivo, da mladi pač ne razmišljajo o pokojninah. Imajo druge težave, še službo težko najdejo, reševati morajo stanovanjski problem."

Bela knjiga se ne tiče upokojencev, pač pa njihovih otrok

Dejstvo je, da se ta Bela knjiga upokojencev praktično ne tiče, pogovarjamo se o njihovih otrocih in vnukih, Majcen kritizira Karla Erjavca, ki je ob predstavitvi dokumenta skočil na noge, ker ta ni bil koalicijsko usklajen.

"To ni dokument, ki bi ponudil odgovor na to, kakšen sistem bi v Sloveniji morali vzpostaviti z naslednjimi spremembami pokojninskega sistema. Gre le za podlago za javno razpravo," odgovarjajo na ministrstvu, ki je Belo knjigo pripravilo.

Ministrstvo: Pomen drugega stebra bo vse večji

Ljudje bodo morali začeti varčevati v drugem pokojninskem stebru, če bodo želeli imeti pokojnino, s katero bodo lahko preživeli, so dokaj jasni na ministrstvu za delo. Vsaj štiri odstotke bruto-bruto mesečne plače mora posameznik prihraniti v drugem stebru, da bi lahko na prejel okoli deset odstotkov višjo pokojnino. 

A šef inštituta za ekonomska raziskovanja je skeptičen: "Drugi steber bi bil po mnenju Majcna pomemben faktor, če bi v njem varčevali mladi, a teh je tam zelo malo. Običajno se ljudje za varčevanje v drugih stebrih odločajo pozno, zato bodo tudi rente nizke."

Na vprašanje kaj pa zaposleni z minimalnimi plačami in ostali, ki se s svojimi prihodki komaj prebijajo skozi mesec, odgovarja: "Morda bi bilo treba v prvem stebru omogočiti višje pokojnine za tiste iz nižjih slojev, tiste iz višjih pa preusmeriti v drugi steber. V teoriji se spodbujanje varčevanja za pokojnino v drugem stebru zelo lepo sliši, a praksa je žal drugačna."

Dejstvo je, dodaja, da če za te ljudi ne bo denarja v pokojninskem sistemu, se ga bo moralo v socialnem; težava se tako le prestavi v drug žep.  

david.jug@zurnal24.si