V preteklih letih so v javnosti nekateri primeri odvzema otrok vzbudili veliko zanimanje. Takrat so bili posebej pod drobnogledom centri za socialno delo, ki nujne odvzeme izvajajo.

Dve leti kasneje Koroška dečka: Kažeta posebnosti, ki so posledica slabih razmer med odraščanjem

Čeprav na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) statistike o odvzemih ne vodijo, ocenjujejo, da so v preteklih letih v Sloveniji izvedli približno 30 odvzemov letno.

Kot navajajo na MDDSZ, "v skladu z Ustavo RS otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Država zagotavlja varstvo otrokom vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok".

Ukrep za varstvo koristi otroka, med kar štejemo začasne odredbe, nujne odvzeme in ukrepi trajnejšega značaja, izreče sodišče, če ugotovi, da je otrok ogrožen. To se zgodi v primeru, da je otrok utrpel oziroma obstaja velika verjetnost, da bo utrpel škodo, ki se bodisi odraža na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka bodisi na njegovem premoženju.

Škoda je lahko posledica storitve ali opustitve staršev oziroma posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se izražajo v težavah v vedenju in čustvenih, učnih ali drugih težave pri njegovem odraščanju. 

Foto: Profimedia Zloraba, otrok

Z letošnjim aprilom novost na tem področju

Od 15. aprila tega leta se v Sloveniji za odločanje o s tem povezanih zadevah uporablja Družinski zakonik. Če so pred njim o ukrepih za zaščito koristi otroka odločali centri za socialno delo v skladu z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zakonik sedaj določa, da so na prvi stopnji pristojna okrožna sodišča. 

O ukrepih za varstvo koristi otroka zakonik določa, da imajo starši pred vsemi drugimi pravico in obveznost varovati pravice in koristi svojega otroka. Država tako izvede ukrepe le takrat, ko starši svoje pravice in obveznosti ne izvajajo oziroma je ne izvajajo v korist otroka. Če zakonik ne določa drugače, se ukrepi lahko izvajajo, dokler otrok ne postane popolnoma poslovno sposoben.

Mama jeseniške deklice Kljub sodbi ima še vedno roditeljske pravice

V Sloveniji trenutno 869 otrok v rejništvu

Odvzeti otroci velikokrat pristanejo pri rejniških družinah. Po najnovejših podatkih MDDSZ iz konca letošnjega maja je v Sloveniji takšnih otrok 869, od tega jih je 209 nameščenih pri družinah, ki izvajajo rejniško dejavnost kot sorodniki. Kar 674 otrok v rejništvu je mlajših od osemnajst let.

V Sloveniji se z rejniško dejavnostjo trenutno ukvarja 618 rejniških družin, ki so s centrom za socialno delo sklenile rejniško pogodbo.

Rejniška pogodba med drugim določa obseg oskrbe otroka, ki je nameščen v družino, in višino ter način plačevanja mesečne rejnine. Vanjo sta vključeni oskrbnina, ki je sestavljena iz sredstev materialnih stroškov za otroka (291,27 evra), v primeru, da so otroci mlajši od 18 let, so rejniki deležni tudi denarnega prejemka v višini otroškega dodatka (114,21 evra), in plačilo dela rejnika, ki  od 1. maja 2019 znaša 132,50 evra.

Tudi do 2000 evrov mesečnega dohodka za opravljanje rejniške dejavnosti

Foto: Profimedia kalkulator računanje denar Osnovna mesečna rejnina za enega otroka torej znaša 538,08 evra oziroma 423,77 evra, če je oseba v rejništvu starejša od 18 let. 

Denarni prejemek rejnika se lahko ob izrednih izdatkih za potrebe otroka tudi zviša za 25 odstotkov materialnih stroškov, prav tako se lahko začasno za 25 ali 50 odstotkov poviša tudi plačilo dela, kar se določi glede na zahtevnost oskrbe, varstva in vzgoje otroka.

Nekateri rejniki rejniško dejavnost opravljajo kot poklic oziroma to opravljajo poleg že sklenjenega delovnega razmerja.

Trenutno je pri nas primerov opravljanja rejniške dejavnosti kot poklica 97. Poleg mesečne rejnine v višini 1614,24 evra rejnik, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic in ima v skladu z normativom v rejništvu tri otroke, prejme tudi plačilo prispevkov za socialno varnost v višini 385,41 evra.

Slovenija Nenadna smrt staršev: Kdo bo skrbel za otroka?