Vse več Slovencev s culico na rami išče zaslužek v sosednji Avstriji. Ob visoki stopnji brezposelnosti in nizkih plačah pri nas je to še kako razumljivo. Raznovrstne ponudbe, boljši pogoji za delo in drugi bonusi za zaposlene privabijo marsikaterega razočaranega Janeza, da si najde službo onkraj meje.

Ni čudno, da je ob odprtju ene izmed posredovalnic dela v tujini tamkajšnje zaposlene pred vrati pričakala kolona Mariborčanov, ki so si kljuko posredovalnice evforično podajali z mislijo na novo priložnost. Da so plače dobre in delo pošteno plačano, mi razlaga Mariborčanka, ki v bližini avstrijske Lipnice dela že nekaj mesecev.

Prej službe v Sloveniji ni dobila skoraj dve leti. Čeprav ima sedmo stopnjo izobrazbe, je v naši severni sosedi sprejela delo, ki zahteva nižjo izobrazbo. Nad novo službo se ne pritožuje, požrla je tudi doma tako ranljivi ponos, da opravlja manj zahtevno delo. Vse za nekaj sto evrov več na mesec, kot bi jih sicer zaslužila v Sloveniji.

Preteklost. Človeku se tu kar samo vsiljuje razmišljanje o zadovoljstvu naših prednikov, ko so končno postali neodvisni od sosednjega naroda. V smislu: živel, general Maister! Ampak časi so muhasti in nepredvidljivi. Zdaj pa smo v duhu krize, šibkega gospodarstva in pomanjkanja delovnih mest primorani iti tja, od koder smo se nekoč odtrgali. In še sreča, da se tam da lažje dobiti kakšen evro več!