Obrestna mera za posojila so v grobem sestavljena iz referenčne obrestne mere (v primeru švicarskih frankov je to Libor) in pribitka, ki ga zaračunajo banke. 

Vrednost Liborja za švicarski frank že en mesec strmo pada in je trenutno krepko negativna (trimesečni Libor denimo znaša -0,87 odstotka). Vsi komitenti, ki jim je uspelo ob podpisu kreditne pogodbe izpogajati nižji bančni pribitek od 0,87 odstotka, imajo torej skupno obrestno mero negativno.

To se bo poznalo tudi pri posojilih – a ne za komitente vseh bank.

Raiffeisen banka bo morebitne negativne obresti upoštevala 

Pri Hypo banki pojasnjujejo, da se s takšnimi primeri ne srečujejo. Njihovi komitenti imajo višje pribitke, pravijo, zato nimajo primerov posojil, ko bi bila skupna obrestna mera negativna. 

Kaj pa, če se bo vrednost Liborja še nižala? "V primeru, da bi se to zgodilo, gre za poslovno odločitev banke v danem trenutku in gre za individualni odnos s strankami, zato je težko karkoli, tudi hipotetično, komentirati." pojasnjujejo na Hypu. 

Na Raiffeisen banki pa zagotavljajo: "Dogovorjeno obrestno mero bomo spoštovali in jo v primeru, da pride do negativne vsote Liborja in pribitka, ustrezno obračunali na posameznem kreditnem poslu. Kreditojemalcev o tem nismo posebej obveščali,"

Unicredit: To ne more postati obveznost banke

Koliko je v slovenskih bankah komitentov, ki imajo ali bi ob nadaljnjem padanju Liborja lahko imeli negativno skupno obrestno mero za posojilo, ni znano. 

Diametralno nasprotno stališče pa imajo v Unicredit banki: "V primeru negativne obrestne mere obveznost plačila obresti ne nastaja. Vsekakor pa v tem primeru plačilo obresti ne more zmanjševati glavnice in postati obveznost banke, ker bi bilo to v nasprotju z namenom in besedilom kreditne pogodbe ter veljavno zakonodajo, ki izrecno določa obveznost plačila obresti izključno kot obveznost kreditojemalca." 

V avstrijskih bankah panika 

Je pa, kot kaže, veliko takšnih primerov v sosednji Avstriji, saj je med nekaterimi tamkajšnjimi bankirji zavladala panika.  

Časopis Die Presse denimo piše, da je avstrijska Raiffeisen banka svojim komitentom začela pošiljati dopise, v katerih jih obvešča o spremembi kreditnih pogojev in sicer tako, da skupna obrestna ne more biti nižja od nič. 

"Če se posojilojemalci v dveh mesecih na dopis ne pritožijo, spremembe začnejo veljati," piše Die Presse. V avstrijski zvezi potrošnikov so na nogah in poudarjajo, da so takšne enostranske odločitve v nasprotju z zakonom o varstvu potrošnikov.

ZPS: Pogodba se ne sme tolmačiti v škodo potrošnika

V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) na vprašanje kaj v takšnih primerih svetujejo posojilojemalcem naših bank pravijo, da težko odgovorijo, ker konkretnih primerov ne poznajo. 

"Lahko le poudarimo, da pogodbena določila veljajo za obe stranki, pri čemer banka pogodbe ne sme tolmačiti v škodo potrošnika, prav tako pa je ne sme spreminjati brez njegove privolitve," so nam povedali na ZPS.