V Ljubljani povprečna cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja 2130 evrov, za novega so kupci plačali povprečno 2710, na dražbi pa le 1740. 

Letos se nadaljuje presenetljivo visoka rast prometa z nepremičninami, možno je, da bo število prodaj stanovanj do konca leta doseglo tisto iz leta 2007, ko je pri nas vladala največja nepremičninska evforija, v polletnem poročilu o stanju na nepremičninskem trgu ugotavlja Geodetska uprava (Gurs). 

Foto: Gurs Cene nepremični

V Ljubljani povprečno 2130 evrov za kvadratni meter

V celotni državi so cene rabljenih stanovanj v primerjavi z drugo polovico lanskega leta zrasle za tri odstotke, v okolici Ljubljane, kjer je bilo največ prodaj, pa so stagnirale. Najvišja je bila rast v Kopru in Celju, devet- oziroma osemodstotna, medtem ko so se stanovanja v Ljubljani podražila za slabe štiri odstotke. Povprečna cena kvadratnega metra je bila v prvem polletju letos 2130 evrov, v drugi polovici lanskega leta pa 2050 evrov. 

Foto: Gurs Cene nepremičnin

"Cene stanovanjskih nepremičnin, ki so dno dosegle v prvi polovici leta 2015, kljub temu da večinoma že kažejo trend rasti, na splošno še ne sledijo visoki rasti prometa. V nekaterih regionalnih središčih, kot na primer v Mariboru, Novem mestu in Murski Soboti, cene stanovanjskih nepremičnin še naprej stagnirajo. Enako velja za okolice večjih mest, za manjša mesta in ruralna območja," so zapisali v poročilu. 

Pisarne še nikoli cenejše 

Pri poslovnih nepremičninah kaže, da so cene pisarniških prostorov dosegle najnižjo vrednost od začetka sistematičnega spremljanja leta 2007 prav v letošnjem prvem polletju.

Cena gradbenih parcel v nebo

Do največjega obrata je prišlo pri cenah zemljišč za gradnjo stavb. Po dolgoletnem izrazitem trendu padanja cen, ko so bile cene zemljišč za gradnjo na najnižji točki v povprečju že za 40 odstotkov nižje kot pred krizo, je v letošnjem prvem polletju v primerjavi s polletjem prej njihova povprečna cena na ravni države poskočila kar za tretjino. 

Število evidentiranih prodaj v prvi polovici leta se je v primerjavi z drugim polletjem 2015 povečalo za 11 odstotkov, v primerjavi s prvim polletjem 2015 pa že za 23 odstotkov.

Na Obali nevarnost novega nepremičninskega balona

"Če se na nekaterih območjih, zaenkrat to velja zlasti za Obalo, rast prometa ne bo umirila, lahko kmalu pride do presežnega povpraševanja in ponovnega napihovanja nepremičninskega balona, medtem ko na primer v vzhodni Sloveniji še ne bi prišlo niti do obrata cen," opozarja Gurs. 

Nova stanovanja praviloma stara že nekaj let

V prvi polovici leta je bilo prodanih 486 novih stanovanj, kar je devet odstotkov vseh prodanih, od tega tretjina na dražbah v stečaju ali izvršilnem postopku. 

"Več kot četrtina oziroma 125 prodaj prvič vseljivih stanovanj je bilo evidentiranih v Ljubljani. Od teh jih je bila slaba petina prodanih iz stečajnih postopkov propadlih investitorjev. Na Obali je bilo evidentiranih 90 prodaj, od tega 26 iz stečajev, na območju Okolice Ljubljane 63 in v Mariboru 26 prodaj. V okolici Ljubljane in v Mariboru prodaj iz stečajev v prvem polletju nismo evidentirali," poroča Gurs. Povsod so se še vedno prodajala stanovanja iz v preteklih letih nasedlih projektov, saj pravih novih stanovanj praktično ni.

Novo stanovanje v Ljubljani povprečno 2710, na dražbi 1740 evrov za m2

Povprečna cena novega stanovanja je bila 2030 evrov, povprečna cena na dražbi pa 1440 evrov za kvadratni meter. V Ljubljani je bila povprečna cena na prostem trgu in prostovoljnih javnih dražbah 2.710 €/m2, na javnih dražbah v izvršilnem ali stečajnem postopku pa 1.740 €/m2. Na Obali je bila povprečna cena za stanovanja na javnih dražbah (2.360 €/m2) celo višja kot na prostem trgu (2.020 €/m2). Po eni strani na račun razmeroma visokih cen, ki so bile dosežene za stanovanja v naselju Oltra v Ankaranu, ki so se prodala iz stečajne mase Primorja, po drugi strani pa razmeroma dostopnih cen za stanovanja v naselju Livade v Izoli. V okolici Ljubljane je bila povprečna cena na prostem trgu in prostovoljnih javnih dražbah 1.720 €/m2 in v Mariboru 1.530 €/m2.

Več poslov kot v drugi polovici leta 2017

Foto: Gurs Število prodaj nepremičnin

Letošnje prvo polletje je bilo evidentiranih približno 16.500 kupoprodajnih poslov v skupni vrednosti okoli 950 milijonov evrov. Število poslov se je v primerjavi z drugim polletjem 2015 povečalo za 9 odstotkov, njihova nominalna vrednost pa se je zvišala za 6 odstotkov. V primerjavi s prvim polletjem 2015 se je število poslov povečalo za 16 odstotkov, vrednost pa se je zvišala kar za 26 odstotkov.

V primerjavi z drugim polletjem 2007 (pred nastopom krize nepremičninskega trga) je bila vrednost evidentiranega prometa v letošnjem prvem polletju še vedno za 17 odstotkov nižja, medtem ko je bilo število sklenjenih poslov celo za 19 odstotkov večje. Vrednostni obseg evidentiranega prometa nepremičnin je bil v letošnjem prvem polletju največji od drugega polletja 2007 dalje. V primerjavi s sedaj že davnim prvim polletjem 2009, ko je bil slovenski nepremičninski trg na najnižji točki krize, je bila vrednost sklenjenih poslov višja za 68 odstotkov.

dezurni@zurnal24.si