Damjan Petrič, direktor uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, je povedal, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) konec septembra na specializirano državno tožilstvo podal kazensko ovadbo zoper več uradnih oseb zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. 

Preiskava je trajala več kot leto dni. Kriminalisti so pregledali in zasegli ogromne količine dokumentacije ter opravili več kot 100 razgovorov. Zavarovali so tudi elektronske naprave, na podlagi katerih so pridobili dokaze. Obstaja sum, da so uradne osebe državnega organa med novembrom 2021 in februarjem 2022 vpogledale v 224 bančnih računov 32 pravnih in 62 fizičnih oseb. Pridobivanje podatkov so začeli na podalgi anonimk. Pri tem so v nasprotju z nekaj zakoni in ustavo pridobili podatke od domačih zavezancev in tujih državnih organov. Preiskava, povezana s slednjim, še teče, pri tem pa Petrič ni želel navesti za katero državo točno gre. Potrdil je le, da gre za evropsko državo.  Foto: Profimedia dokumenti papirji

Vsi oškodovani so bili po Petričevih besedah obveščeni o kazenskih ovadbi in imajo možnost sprožiti civilne postopke. 

Kot smo že včeraj poročali, je NPU podal ovadbo zaradi suma zlorabe uradnega položaja. Med ovadenimi naj bi bil nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja Damjan Žugelj in njegovi najtesnejši sodelavci.

Foto: Žurnal24 Odločbe je izdala Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki jo vodi Damjan Žugelj NPU je kazensko ovadbo poslal na specializirano državno tožilstvo, ki bo zdaj odločilo, ali bo Žugelj moral pred sodišče. Po navedbah N1 enako velja za "nekaj" Žugljevih tesnih sodelavcev, ki so bili med redkimi uslužbenci urada z dostopom do najbolj občutljivih podatkov. Žugelj je urad vodil v času Janševe tretje vlade.

Urad RS za preprečevanja pranja denarja je po poročanju portala N1 na podlagi anonimke leta 2021 sprožil eno najbolj obsežnih preiskav bančnih računov v državi. V manj kot treh tednih je poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 fizičnih oseb in podjetij. Obsežno dokumentacijo naj bi po poročanju portala Necenzurirano hranil v prostorih nekdanjega arhiva, del te dokumentacije pa naj bi medtem celo izginil. Kot so prvi razkrili na N1, naj bi urad pod Žugljevim vodstvom preiskoval tudi medijskega mogotca Dragana Šolaka, pa tudi tedanjega generalnega direktorja podjetja Pro plus d.o.o., ki (med drugim) izdaja programa Pop TV in Kanal A, Branka Čakarmiša. Pregledovali naj bi tudi račune škofa Andreja Sajeta.

Obtožbe spomladi označil za lažne

Žugelj je maja v odzivu na razkritje medijev med drugim zapisal, da pri preiskavi ni šlo za nobeno "nobeno pregledovanje in preverjanje lastnikov medijskih hiš", "takšne lažne obtožbe in vodenje postopkov po nareku medijev" pa imajo po njegovih besedah za cilj osebno diskreditacijo ter "lahko povzročijo nesluteno nestabilnost v postopkih tudi v drugih državah".

Na informacije se je takrat odzval tudi predsednik vlade Robert Golob. Če razkritja držijo, gre po njegovih besedah za eno največjih zlorab uradnih institucij v politično-strankarske namene v zgodovini države z namenom vplivanja na izid volitev. Kot je poudaril, v demokratični in pravni državi "ni in ne sme biti prostora za takšne srhljive zlorabe".

dezurni@styria-media.si