Operativni-komunikacijski center Policije (OKC) je lani zaznal 200 primerov vožnje v napačno smer. Večina primerov pa je nepotrjenih, saj policija na mesto dogodka ponavadi pride prepozno oziroma, ko je voznik že zapustil avtocesto. Tako je bilo kaznovanih le 26 voznikov, večina pa jih je bila starejših od 60 let.

V obdobju med letoma 2012 in 2014 je bilo kar 58 odstotkov voznikov, ki so peljali v napačno smer, starejših od  60 let. Razlog za vožnjo v napačno smer pa je bilo pomanjkanje orientacije. 40 odstotkov voženj v napačno smer se zgodi med 18. in 2. uro zjutraj, več primerov pa je ob koncih tedna, v soboto in nedeljo.

Na najnevarnejši možni manever voznika ne vpliva polna luna

Vzroki za vožnjo v napačno smer so zelo raznoliki, v večini primerov pa ostanejo neznani. Na vožnjo v napačno smer pa nikakor ne vpliva polna luna, saj jih je takrat dvajset odstotkov manj. "30 odstotkov voznikov je pod vplivom alkohola, vedno več jih pa tudi namenoma zapelje v napačno smer, ker so zamudili izvoz ali črpalko," ugotovalja Tomaž Tollazzi z mariborske fakultete za gradbeništvo.

Na terenskih ogledih pa je ekipa strokovnjakov z Univerze Maribor ugotovila, da je eden od razlogov tudi heterogenost priključkov, ki so bili zgrajeni v različnih obdobjih, po različnih pravilnikih in oblikah. "Nekatere rampe (op. u.: izvozne/uvozne poti) so popolnoma zastarele. Ugotovili smo, da je veliko nerodno postavljenih tabel, nepopolne in zavajujoče signalizacije," dodaja Tolazzi.

"Te kratkoročne popravke, ki ne pomenijo velikega stroška, smo izvajali že med pripravo raziskave. Za dolgoročne ukrepe, kot so npr. grablje, ki fizično ustavljajo voznike, ki vozijo v napačno smer, pa še zbiramo podatke," je poudaril vodja službe za upravljanje prometa in prometne varnosti na DARS-u Ulrich Zorin. Tako so na DARSU pripravili letake o vožnji v napačno smer in začeli s prenovo prometne signalizacije na avtocestah.

Grabelj v sosednjih državah ne vgrajujejo več

Grablje, ki se pogosto omenjajo kot rešitev za problem voženj v napačno smer, po izkušnjah drugih držav niso stoodstotna rešitev. "V Avstriji so pred desetimi, petnajstimi leti vgradili šest grabelj, od takrat jih ne vgrajujejo več. A tudi z grabljami popolnoma ne moremo prepričiti voženj v napačno smer," je pojasnil Tollazzi. "Vedno več je namernih voženj v napačno smer in obračanja na prostih odsekih avtoceste, tam grabelj ne moremo uporabljati," izpostavlja Zorin. 

Vedno več primerov vožnje v napačno smer je tudi na črpalkah, ko se lokalni prebivalci po avtocesti pripeljejo na črpalko, ko se vračajo pa se ne odpeljejo do naslednjega izvoza, ampak se po odstavnem pasu v napačno smer odpeljejo z avtoceste. "Takih primerov ne moremo preprečiti z vsemi ukrepi, ki so nam trenutno na voljo," je razložil Zorin.

Vožnje v napačno skoraj na vseh odsekih

Marko Renčelj s fakultete za gradbeništvo v Mariboru izpostavlja, da so pri pregledu zabeleženih voženj v napačno smer ugotovili, da nobeden od priključkov ali odsekov avtoceste ne izstopa glede na število voženj v napačno smer. Zato trenutno tudi ni možno natančno določiti, kje bi bila smiselna vgradnja grabelj oz. fizičnih ovir. 

DARS v naslednjih letih želi na vseh 123 priključkih in 62 avtocestnih počivališč namestiti indukcijske zanke, ki zaznavajo tako vozila v pravilno smer, kot v napačno. "Ko bomo imeli oprijemljive podatke, kje je največ voženj v napačno smer, bomo začeli razmišljati o grabljah," dodaja Zorin. 

dezurni@zurnal24.si