V spletni anketi smo vas bralce povprašali, ali bi danes v prvo naredili vozniški izpit. Večina, 54 odstotkov, vas je odgovorilo, pritrdilno. Ali takšne napovedi veljajo, smo preverili še v praksi, vsaj kar se tiče teoretičnega dela. 15 prostovoljcev, od katerih sicer vsi posedujejo vozniško dovoljenje B kategorije, je opravilo testni preizkus za to kategorijo na spletni strani AVP. Preizkus uporablja ista vprašanja, kot se pojavljajo kandidatom pri pravem izpitu teorije, le da je vprašanj na spletu le 15 namesto 40.

Primerno je zato na voljo manj časa, a manj je pri takšnem reševanju tudi stresa za kandidate. Prostovoljci obeh spolov so prihajali iz različnih poklicev, vmes je bil celo policist.

Rezultati so bili presenetljivi. Od 15 voznikov in voznic so samo trije test teorije opravili v prvem poskusu, vsi ostali so padli. Povprečno število doseženih točk je 76 odstotkov, da kandidat opravi izpit, pa potrebuje najmanj 90 odstotkov vseh možnih točk. Osebe, ki so teoretični izpit naredile, so imele rezultat 90, 92 oziroma 96 odstotkov točk. Je bil med njimi tudi policist? Ne povemo.

Največ težav pri večih pravilnih

Na vprašanje, kaj jim je med vprašanji delalo največ težav, je velika večina kandidatov navajala vprašanja, pri katerih je bilo mogoče več odgovorov, saj je bil že eden pomanjkljiv odgovor razlog za izgubo točk, medtem ko je bilo eno od naključno generiranih iz baze okoli 2.000 vprašanj postavljeno tako, da so bili mogoči vsi štirje odgovori. Takih vprašanj pa se je v povprečju skozi test pojavilo kar nekaj.

Nekateri so izpostavljali opažanja, da je v novih testih očitno precej manj poudarka na prepoznavanju prometnih znakov ali situacij v križiščih in da je po njihovem mnenju zahtevanih preveč zelo "piflarskih" znanj. V pravem testu so zaradi večjega števila vprašanj področja med seboj gotovo bolj enakomerno porazdeljena.

Se je pa večkrat pojavilo vprašanje glede vleke vozila, oprtega na drugo vozilo, čeprav tega v praksi na slovenskih cestah praktično ni oziroma je zgolj domena profesionalnih vlečnih služb, a je bilo vprašanje, če oz. kdaj je tovrstna vleka dovoljena, usodna za kar nekaj "kandidatov". Pripombe so letele tudi na nekatere grafične prikaze situacij, ki da so bile dvoumne, denimo prikaz osvetljevanja cestišča z žarometi. Ali pa: "Čemu zavajajoče vprašanje, da moraš imeti pozimi topla oblačila v avtu za vsak primer - kaj ni logično, da sem pozimi zimsko oblečen?"

Kljub vsemu se večina strinja, da bi test s primerno pripravo verjetno opravili, praktično vsi so tudi pohvalili enostavnost elektronskega testiranja.

Premalo pojasnjujejo, zakaj pravila sploh so

Brane Legan, ki se v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem dnevno srečuje z mladimi in izkušenimi vozniki, pravi, da mnogi podcenjujejo teoretično znanje. "Dobro obvladovanje teorije je nujno za varno vožnjo. Predvsem pri mlajših voznikih pogosto opažam na pomanjkanje razumevanja, zakaj neka prometna pravila sploh obstajajo. Menim, da se v procesu izobraževanja voznikom preveč govori samo o pravilih, premalo pa se jih skuša razložiti, kakšne situacije z njimi preprečujemo."

Predvsem pri starejših in voznikih profesionalcih inštruktor varne vožnje opaža, da kakšnih novejših predpisov ne poznajo ali pa da o marsičem niso prepričani in so zato na cesti pretirano previdni. Tako marsikateri vozi počasneje od tistega, kar je dovoljeno, kot denimo velja za cesto, rezervirano za motorna vozila (omejitev 110 km/h in ne 100 km/h, kot je veljalo pred leti). Legan vidi težave tudi v razumevanju nekaterih pravil, kot so trajanje ali obseg veljavnost nekega opozorila ali prepovedi.

• Preberite tudi komentar V teoriji smo vsi najboljši vozniki