V prvem krogu letošnjih predsedniških volitev je bilo neveljavnih glasovnic 4625 oziroma 0,53 odstotka. Glede na izkušnje Državne volilne komisije (DVK) je število glasovnic v drugem krogu predsedniških volitev večje kot v prvem.
Število neveljavnih glasovnic upada
V prvem krogu predsedniških volitev leta 2017 je bilo neveljavnih glasovnic 5634, kar je 0,74 odstotka, v drugem krogu pa 8851. Leta 2012 je bilo na predsedniških volitvah v prvem krogu 10.852 oziroma 1,31 odstotka neveljavnih glasovnic, v 2. krogu pa kar 14.870 oziroma 2,05 odstotka.
Pripisi in opazke ne vplivajo na veljavnost glasovnice, če ...
Glasovnica je veljavna, če je iz nje mogoče razbrati volivčevo voljo. Različni pripisi opazk in dopisi imen torej ne vplivajo na veljavnost glasovnice, če je na njen tudi obkroženo, oziroma označeno ime enega od kandidatov.
Glasovnica je veljavna tudi, če volivec torej v nasprotju z navodilom nariše križec ali kljukico pred številko kandidata, oziroma podčrta njegovo ime, namesto da bi jo obkrožil številko pred imenom.
Neveljavne glasovnice
Glasovnica je neveljavna samo v primeru, ko bodisi ni označen noben od kandidatov bodisi je označenih več kandidatov.
Glasovnica je tako neveljavna, če volivec odda prazno glasovnico. Za prazno velja tudi tista glasovnica, na kateri je volivec sam vpisal ime kandidata kjerkoli na glasovnici, če je obkrožil ali drugače na enak način označil več kandidatov, če je na različen način označil več kandidatov, nobenega pa obkrožil.
Če volivec eno številko obkroži, drugo pa označi drugače, se to upošteva kot glas za kandidata, ki je naveden ob obkroženi številki.
Če se volivec zmoti
Če volivec volilni komisiji pove, da se je pri glasovanju zmotil, mu ta ne sme izdati nove glasovnice, pač pa ga pouči, kako naj glasuje. Jasno naj opredeli zmoto in krogec prekriža ter obkroži številko kandidata oziroma stranke za katero je v resnici želel glasovati. Popravek se lahko upošteva le v primeru, če je obkrožena druga številka.
Zakaj se volivci podajo na volišče, le da bi oddali prazno, prečrtano ali iz drugih razlogov neveljavno glasovnico, pri DVK-ju ne želijo ugibati. Glede na jasnost navodil pa najverjetneje v večini primerov gre za obliko protesta, ko se volivec ne strinja z nobenim od kandidatov.
Če bi bile neveljavne glasovnice veljavne
Na predsedniških volitvah leta 2007 bi volivci, ki so oddali neveljavno glasovnico, z drugačno odločitvijo lahko spremenili volilni rezultat. V prvem krogu je bila tako razlika med drugo in tretjeuvrščenima Danilom Türkom in Mitjo Gasparijem le slabih 4000 glasov, neveljavnih pa je bilo nad 5000 oziroma 0,53 odstotka glasovnic.