Vladi najnižja podpora doslej

Foto: Žurnal24
Vlada po dveh letih delovanja z najnižjo podporo javnosti doslej. Če bi šli na volišča prihodnjo nedeljo, bi največ podpore dobila SDS, 18 odstotkov, SD le 11 odstotkov.
Oglej si celoten članek

Če bi bile volitve prihodnjo nedeljo, bi po javnomnenjski raziskavi Politbarometer največ podpore dobila SDS, ki bi jo volilo 18 odstotkov vprašanih, sledi ji SD z 11 odstotki. Parlamentarni prag bi presegli le še DeSUS (9 %) in SNS (5 %). Brez sedežev v Državenm zboru bi ostale stranke Zares (2 %), LDS (3 %), SLS (3 %) in zunajparlamentarna NSi (2 %).

Najnižja podpora vladi doslej
Podpora vladi Boruta Pahorja je z 28 odstotki najnižja doslej, ne podpira je 66 odstotkov vprašanih. "Zdi se, da nizko zaupanje v nosilce in institucije sistema spodnaša stabilnost njegove demokratične zasnove," meni Niko Toš, predstojnik Centra za raziskovanje javnega mnenja.

"V obdobju zadnjih dveh let je nastal velik premik. Leva skupina strank oziroma  koalicijske stranke so izgubile znaten delež," je na današnji novinarski konferenci še dejal Toš. Po njegovem gre glede padanja podpore SD za "kaskadno" premikanje navzdol.

V primerjavi z oktobrom je število vprašanih, ki Pahorjeve vlade ne podpirajo, s 57 odstotkov naraslo na 66 odstotkov.

56 odstotkov vprašanih v anketi ocenjuje, da bi morala vlada odgovorneje opravljati svoje delo do konca svojega mandata, 23 odstotkov jih meni, da bi se vlada morala razpustiti in naj se razpišejo nove volitve. Kar 17 odstotkov vprašanih se zavzema za to, da predsednik vlade odstopi in da se oblikuje nova vlada.

Odgovornost do politične ne-kulture
"Razmere konec 2010 terjajo razmislek in orazumljenje slovenske politične elite, vladne in protivladne, torej koalicijske in opozicijske," še meni Toš. Po njegovem "obe odgovarjata za stanje in razmere v polju prevladujoče politične ne-kulture."

Kar zadovoljni z življenjem, z demokracijo ne
Toš poudarja, da ljudje živijo bolj umirjeno, kot sicer nakazujejo kazalniki politične klime. V glavnem so bolj ali manj zadovoljni z življenjskimi razmerami, večina njih je zmerno ali bolj srečnih v osebnem življenju, slabi dve tretjini vseh izraža nezadovoljstvo z materialnimi razmerami, v katerih živijo s svojimi družinami, dobra polovica vseh zaposlenih ne čuti zaskrbljenosti glede delovnega mesta (slabo petino pa to zelo skrbi).

Med vsemi ''kazalniki zadovoljstva'' močno v nasprotno smer udarja le ''zadovoljstvo z demokarcijo'', torej zadovoljstvo s političnimi razmerami v državi. Izražanje nezadovoljstva s stanjem demokracije je tokrat doseglo svoj vrh: 86 % vseh vprašanih je nezadovoljnih in le neznaten del vseh (11 %) izraža zadovoljstvo z demokracijo. 

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.