Vlada je danes sprejela sklep o določitvi cene za enoto obremenitve okolja z emisijo CO2 in uredbo o zagotavljanju prihrankov energije. Z novimi okoljskimi dajatvami naj bi država v prihodnjem letu zbrala 27 milijonov evrov, pri čemer naj bi bila energetsko intenzivna podjetja dodatno obremenjena za 4,8 milijona evrov.

Za 0,8 centa dražji liter bencina

Sklep o določitvi cene za enoto obremenitve okolja z emisijo CO2 predvideva, da se v višini 20 milijonov evrov razpršeno dodatno obremeni vse uporabnike goriv. Zaradi te odločitve vlade se bo drobnoprodajna cena bencina zvišala za 0,8 centa oz. 0,6 odstotka pri litru, cena dizelskega goriva pa za 0,9 centa oz. 0,7 odstotka pri litru.

Energetsko intenzivna podjetja oziroma tista, ki sodelujejo v evropski shemi trgovanja z izpusti toplogrednih plinov, so bila do zdaj te dajatve oproščena in tako ostaja še naprej, je po seji vlade povedal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.

Vlada je sicer najprej načrtovala, da bo vse breme dodatnih prilivov prevalila na energetsko intenzivna podjetja, a so predstavniki tako delodajalcev kot delojemalcev iz sektorja proti temu glasno protestirali. V torek so skupaj organizirali celo protest pred vlado.

Bodo pa energetsko intenzivna podjetja dodatnih obremenitev po novem deležna po uredbi za učinkovito rabo energije. Nova uredba skladno z direktivo EU o energetski učinkovitosti tako širi krog zavezancev za plačevanje energetske učinkovitosti na vse odjemalce energije, vključno z zavezanci, ki so vključeni v evropsko shemo trgovanja z emisijskimi kuponi.

Elektrika bo dražja za 0,22 odstotka

Za ta podjetja se bo cena elektrike zvišala za 0,84 odstotka, plina pa za 1,5 odstotka. Za vse ostale končne odjemalce, torej tudi gospodinjstva, bodo cene elektrike višje za 0,22 odstotka, plina pa za 0,34 odstotka.

V letu 2015 se bo zbralo dodatnih sedem milijonov evrov namenskih sredstev, na energetsko intenzivna podjetja oziroma tiste družbe, ki trgujejo z emisijskimi kuponi, pa bo odpadlo 4,8 milijona evrov.

Uredba sicer določa, da se sredstva za financiranje programov za izboljšanje energetske učinkovitosti zbirajo iz prispevka in dodatkov, ki jih končni odjemalci energije plačujejo dobaviteljem.

Veliki dobavitelji energije in goriv morajo nato pripraviti in izvajati programe energetske učinkovitosti pri končnih odjemalcih energije. V imenu malih zavezancev in tistih velikih zavezancev, ki sami ne izvajajo programov, pa programe izvaja Eko sklad. Na podlagi uredbe se bo na letni ravni zbralo okoli 40 milijonov evrov, sredstva pa bodo namenjena za spodbude za energetsko sanacijo stavb.