Portal Nacionalna energetska pot Slovenija predstavlja vrsto napak in ponuja rešitve, kako do bolj učinkovitih rešitev na področju energije. Tam uporabne nasvete na podlagi izkušenj drugih lahko pridobite tako tistih, ki se odločate za menjavo, za izobljšanje izolacije, menjavo strehe, pravilne postavitve dimnika, kot tudi tisti, ki bi radi kak evro prihranili tudi z obstoječim sistemom ogrevanja. Med drugim na večji ali manjši izkoristek lahko vplivajo celo zavese in prezraževanje.

Zavese

Napaka je zavesa čez radiator, saj povsem onemogoči sevanje (radiacijo) toplote v prostor ter ovira normalno gibanje zraka ob radiatorju navzgor. V primeru, da je zavesa do stropa (karnisa je pritrjena na strop) pa to onemogoči normalno kroženje zraka v prostoru.

S tem se bistveno zmanjša moč ogrevanja, za zaveso je izrazito povečan odstotek vlage, delilnik toplote (na fotografiji ga ni) začne meriti “svojo” temperaturo, ujeto med zidom in zaveso. Posledično meri stalno visoko temperaturo zraka, termostatski ventil se zapre, prostor je hladen, račun pa nič manjši.

Foto: NEP Vitra - zavese

Rešitev je zelo preprosta. Radiator mora biti »gol«, vse instalacije na radiatorju (navadni ali termostatski ventil, delilnik toplote) so vidne. Zavesa je dvignjena nad radiator najmanj 10 cm in spuščena od stropa za najmanj 10 cm, za toliko naj bo tudi odmaknjena od stene in dvignjena od tal.

Radiatorjev z vrha nikoli ne zapiramo, notranja okenska polička naj sega največ 1 - 3 cm čez zid. Daljša že ovira dvig toplote med zidom in radiatorjem ter zmanjšuje dostop toplega zraka do stekel. Nasvet velja upoštevati v zasebnih ali večstanovanjskih stavbah, ne glede na opremo (navadni ali termostatski ventil, delilnik toplote) ali velikost, starost, material ter obliko radiatorja.

Prezračevanje v dežju ali megli

Foto: NEP Vitra - okno

Napaka izhaja iz napačne predpostavke, da je v mokrem vremenu nesmiselno (celo škodljivo) prezračevanje, saj pride v objekt več zračne vlage, kot jo iz njega odide.

Rešitev: Ob primeru enake zunanje in notranje vlažnosti - recimo da higrometer v obeh primerih pokaže 100 odstotkov - obnovimo dejstva o deležu vlage v zraku pri različnih temperaturah zraka. Največja količina vlage (v gramih), ki je lahko v m3 zraka, je približno sorazmerna s temperaturo zraka. Pri 10 stopinjah Celzija je v m3 zraka največ 10 gramov vode, kar pomeni 100-odstotna vlažnost. Pri 22 stopinjah Celzija je v m3 zraka lahko največ 22 gramov vode, kar zopet pomeni 100-odstotno vlažnost. Hladen zimski mraz je suh, saj lahko m3 vsebuje pri 0 stopinjah le 4,4 gramov vode, pri -10 stopinjah Celzija 2,2 grama, pri -20 stopinjah pa le 0,9 grama.

Poenostavljen zaključek, kot ga navaja portal Nacionalna energetska pot Slovenija: pri 100-odstotni vlagi zunaj in znotraj ter notranji temperaturi 22 stopinj Celzija in zunanji 11 stopinj imamo po zamenjavi zraka s prepihom v 2 do 4 minutah notranjo vlago na idealnih 50 odstotkih. Steklo okna na sliki nam pokaže smeri prehajanja zraka pri zračenju. Zgoraj odhaja ven vlažen notranji (ki na hladnem steklu takoj kondenzira), spodaj pa vstopa hladen zunanji.

dezurni@zurnal24.si