Če se bo maja DDV vnovič zvišal, bo življenje za povprečno štiričlansko gospodinjstvo vsak mesec dražje za 61 evrov, kot je bilo pred enim letom, v enem letu pa za kar 732 evrov. Za družino z enim otrokom bo življenje v primerjavi z letom prej vsak mesec dražje za 53 evrov, za par 40 in za nekoga, ki živi sam, povprečno 25 evrov.

V izračunu smo upoštevali dvig DDV na 24 oziroma deset odstotkov, pri porabi pa podatke statističnega urada o porabi sredstev v gospodinjstvih.

Za nedoločen čas?

Na ministrstvu za finance ne odgovarjajo na vprašanje, ali jim bo za prihodnje leto uspelo pripraviti nov zakon o davku na nepremičnine, ki bo skladen z ustavo in bo tako višji DDV veljal le od maja do konca leta, češ da vlada še ni odločala ne o dvigu DDV ne o tem, kaj bo z nepremičninskim davkom.

Ni vse samo proračun

"Ne sme biti edini cilj, da napolnimo proračun. V tem primeru bi bilo najboljše, če davčno stopnjo postavimo na 28 ali pa na 40 odstotkov. Proračun ni edina stvar v državi – treba je pogledati, kaj se ob dvigu zgodi z zaposlenostjo in naložbami. Če karikiram – proračun bi bilo najlaže napolniti, če bi nam država zasegla vse hiše in stanovanja," pravi ekonomist Igor Masten. Simulacije ob prvem dvigu DDV so pokazale, da "v enem ali dveh letih za dve odstotni točki višji DDV zmanjša gospodarsko rast za od 0,2 do 0,3 odstotne točke". Spomnimo, za letos je urad za makroekonomske analize in razvoj napovedal le 0,5-odstotno rast BDP, kakšen učinek bi imel nanjo dvig DDV, pa niso 
odgovorili.

Bele laži o izpadu prilivov

Zaradi razveljavitve nepremičninskega davka vlada govori o izpadu 200 milijonov evrov, a če bi bil ta uveden, bi pobrali le dodatnih 126 milijonov. Najprej so znižali davčno osnovo za stanovanjske nepremičnine na 80 odstotkov ocenjene vrednosti, potem ukinili višjo obdavčitev nerezidenčnih hiš in stanovanj, nazadnje pa tik pred odločitvijo ustavnega sodišča še znižali davčno stopnjo za podjetja. Ob vseh teh znižanjih pa so obljubljali, da bodo razliko našli s prerazporeditvami.

Po julijskem zvišanju DDV je v proračun vsak mesec po ocenah ministrstva za finance povprečno priteklo dodatnih 21 milijonov evrov. Če bo enako tudi tokrat, bo v proračun od maja do konca leta priteklo dodatnih 168 milijonov evrov, kar je 42 milijonov več, kot bo izpada zaradi nepremičninskega 
davka.

Masten ob tem opozarja, da je treba premostiti le izpad sredstev za eno leto, kar bi lahko storili tudi drugače. Glede napovedi, da naj bi tokrat varčevali pri zdravstvu, šolstvu in občinah pa pravi, da so "vse napovedi o zmanjševanju izdatkov nekredibilne".