Kaj bi naredili prvi dan, če bi postali premier?

Takoj bi naročil vsakemu ministru, naj najde pet odstotkov prihrankov na svojem področju, ministru za delo, naj se takoj usede s sindikati in dogovori o osnovnem konceptu pokojninske reforme, in ministru za zdravje, naj poišče rezerve v zdravstvenem sistemu.

Uradno sicer ni znano, kdo je bil iniciator afere Nadomestilo, so pa iz krogov SDS tudi po tem, ko ste vrnili 18 tisočakov, k novinarjem prihajali novi izračuni, koliko bi pravzaprav morali vrniti. Bo to kaj vplivalo na vašo pripravljenost do vstopa v koalicijo z njimi?

A, tako? Zaradi ravnanja svojih nekdanjih sodelavcev sem bil razočaran, ampak to ne bo vplivalo na naša morebitna koalicijska sodelovanja po volitvah, odprti smo za sodelovanje z vsemi strankami. Povem pa že vnaprej, da bodo naše zahteve v koalicijskih pogajanjih zelo zelo ostre: mi ne gremo v koalicijo z SDS, če ne bodo nehali brskati po arhivih, odkrivati, kaj je delal predsednik republike pred 20 leti; ne bomo se igračkali z referendumi, ne bomo slovenskih sodišč primerjali z ukrajinskimi in ne bomo ustanavljali slabih bank, ker potrebujemo dobro banko. To so naši pogoji.

Vam je kaj žal, da ste vrnili tistih 18 tisočakov; konec koncev niste ničesar pridobili?

Kalkulacija ni bila taka, piarovci so mi napovedali, da bo podpora zaradi vračila še za kak odstotek padla. Šlo je preprosto za to, da sem želel do zadnjega evra razčistiti svoj račun z državo, čeprav je bilo moje ravnanje leta 2009 zakonito in popolnoma človeško.

V javnosti se vas je prijela oznaka neoliberalci. Kako se vidite sami?

Vidimo se kot sredinska politična opcija, ki presega delitve na leve in desne, ker menimo, da je Slovenija premajhna in so časi preresni, da bi se delili in izključevali. Te oznake – neoliberalizem, konservativizem – pa so preozke, s tem naj se ukvarjajo politični analitiki.

Kateri pa so ključni elementi socialne države, ki jih gre ohraniti ne glede na razmere?

Standard socialne države, kakršen je danes, je treba ohraniti za tiste, ki ne morejo poskrbeti zase iz objektivnih razlogov. Še bolj pa se nam zdi pomembno, da je čim manj socialnih primerov, da čim več ljudi dobi delo, zaslužek in tudi socialno varnost za starost. To pa gre le z zagonom gospodarstva, to je edini recept za službe, stabilne pokojnine ali stanovanja za mlade družine.

Javna uslužbenka Nina Agnes Hrustek je v intervjuju za Žurnal dejala, da morajo stranke še vedno pogosto prinesti nešteto dokumentov. Vi pravite, da smo na tem področju drugi najboljši v Evropi. Kdo ima prav?

Zdi se mi, da je javna uprava v zadnjih treh letih malo zarjavela. Ko sem bil jaz minister, so se organi v veliki meri držali načela, da strank ne pošiljajo po podatke, ki jih lahko sami pridobijo iz evidenc. V našem programu je napisano, da strankam ne bo treba več izpolnjevati obrazcev, ampak bodo preprosto povedale, kaj želijo; dale bodo svoj osebni dokument in sodelavec javne uprave bo zanje v informacijskem sistemu izpolnil obrazec, ga natisnil in stranka ga bo podpisala.

Komaj 21-letni Rok Hržič je že opazil, da je treba omejiti vpis na univerze, ker te ne proizvajajo kadrov, ki jih potrebuje gospodarstvo. Ali v Sloveniji skrbimo bolj za delovna mesta profesorjev kot pa mladine?

Rok ima popolnoma prav, strukturo vpisa je treba postopoma spreminjati in državno financiranje usmerjati v tiste študijske programe, ki imajo perspektivo na trgu, zlasti v naravoslovje in inženirske poklice. Vsako leto bi omejili vpis in vsako leto za nekaj odstotkov spremenili strukturo vpisa na škodo družboslovnih in neperspektivnih programov na trgu, toda postopoma, ne čez noč.

Kateri programi recimo vpisujejo preveč študentov?

Prav gotovo recimo za poklic politologa ali komunikologa.