Vinogradniki navdušeni nad letino

Foto: P&F Wineries
Foto: P&F Wineries
V teh dneh po vseh slovenskih vinorodnih okoliših trgajo grozdje. Enologi pravijo, da je bilo leto 2015 idealno za vinogradništvo in napovedujejo enega najboljših vinskih letnikov.
Oglej si celoten članek

Trgatev 2015: Količinsko srednja, po kakovosti odlična

"Po dveh količinsko šibkejših letnikih pričakujemo normalno dober pridelek – to je približno sedem tisoč ton grozdja. S prilagoditvijo dela v vinogradu smo ohranili kakovost kljub visokim temperaturam. Grozdje je zdravo – pričakujemo kakovostno zelo dober letnik;"  iz Goriških brd sporoča direktor Kleti Brda Silvan Peršon

Foto: Kleti Brda Trgatev 2015

Grozdje je namreč sladko, kar pomeni, da bodo tudi alkoholi višji, da o sami aromi grozdja, ki diši in ima saden in intenziven okus, sploh ne govorimo, nam je ob tem pojasnila Neja Škrinjar, ki se v kleti Brda ukvarja s promocijo. Škrinjarjeva je še dejala, da se  bo o letošnjem letniku zagotovo veliko govorilo: "Zagotovo bo to eden izmed letnikov, ki se bo zapisal v zgodovino. Da bi to najboljši letnik zadnjih dvajsetih let, še ne znamo napovedat, kajti to bomo videli, ko bo vino v kleti. Bo pa zagotovo eden najboljših."

Tudi trgatev je letos uspešna, čez dan sonce, ponoči hladno, kar je še posebej  primerno za merlot in refošk, ki ga v Brdih trgajo v drugi polovici septembra.

Trgatev za vse pomemben dogodek

Nasploh je trgatev izredno pomemben dogodek, predvsem za promocijo, pravijo v Kleti Brda, največjem izvozniku slovenskih vin: "Že vrsto let na trgatvah gostimo poslovne partnerje iz tujine, da spoznajo pristno gostoljubje vinogradniških družin v Brdih in način našega dela. Vabilu so se tokrat odzvali iz ZDA, Srbije in BiH. Tujim trgovcem se močno v spomin vtisne tudi to, da pri nas vse grozdje oberemo ročno," je povedal vodja trženja Andrej Valenčič.

Klet Brda združuje okoli 400 okoliških vinogradnikov. Letos so jim za grozdje ponudili od 15 do 25 odstotkov višjo odkupno ceno. Na ceno namreč poleg kvalitete grozdja, vplivata še izvoz, ki v Brdih iz leta v raste, letos pa je k temu pripomogel še stabilnejši domači trg.

Foto: P&F Wineries Trgatev 2015

Tudi štajerska vina bodo letos vrhunska

V vinski kleti P&F Wineries, ki združuje ormoške in ljutomerske kleti, trenutno trgajo grozdje za mirna bela vina. Kot so nam povedali, letošnji mošt odlikujejo živahnost, svežina in sladek harmoničen okus z živahno kislino: "A dobra letina še ne pomeni dobrega mošta, za to je ključna izbira optimalnega časa trgatve in skrbno ravnanje z grozdjem in grozdnim sokom," je ob tem pojasnil Mitja Herga, direktor in vodilni enolog.

Mošt, ki ga trenutno ponujajo, je stisnjen iz sorte muškat ottonel, grozdja, ki je tudi osnova za priljubljeno muškatno penino, za katero v Ormožu pravijo, da bo letnik 2015 dober letnik: "A ne tako izjemen, kot leta 2011," dodajajo.

Pozna vina pa  v arhiv

Po besedah Herge letos, kar se arome tiče, izstopajo predvsem rumeni muškati, traminci in sauvignoni, pozne in na Štajerskem zelo priljubljene sorte: "Nadejamo se tudi zrelih, elegantnih vin poznih sort, kot so renski rizling, laški rizling in šipon, saj nam je bilo poletje naklonjeno z veliko sončnimi urami, dovolj padavinami in nekoliko višjimi temperaturami, kar zelo pozitivno vpliva na zorenje poznih sort grozdja," je še dejal direktor vinske kleti iz Ormoža in dodal: "Lahko upamo, da bo letnik 2015 kakovostno boljši tudi od izjemnega letnika 2011."

vanda.levstik@zurnal24.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.