Državni svet (DS) danes obravnava zahtevo skupine svetnikov o odložilnem vetu na zakon o posojilu Grčiji v okviru mehanizma držav z evrom. Zakon naj bi bil neprimeren in nepravičen, opozarjajo nekateri. Ekonomist, pravnik ter državni svetnik Jože Mencinger pa pravi: "Jaz bom glasoval proti vetu. Če smo se odločili biti del evroskupine, se moraš držati pravil evroskupine. Lahko pa se odločimo in izstopimo."

V ozadju preveč politike
Ali bo DS sprejel veto, ne more napovedati. Kot pravi, je "večkrat v ozadju politika in zdi se mi, da svetniki glasujejo tudi po pripadnosti političnim strankam. Ne morem napovedovati rezultata". Če bodo svetniki veto sprejeli, mora biti zakon v državnem zboru sprejet z absolutno večino.

Zahtevo za odložilni veto je vložila skupina devetih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem (SDS). Po zakonu bi bila Slovenija del mehanizma pomoči, v okviru katerega bodo države z evrom zadolženi Grčiji v treh letih posodile do 80 milijard evrov.

EU ne rešuje Grkov, temveč banke
"Kar se tiče reševanja grške krize, moramo vedeti, da EU bolj kot Grke rešuje svoje banke. Za povprečnega Grka bi bilo verjetno bolje, da bi prišlo do stečaja države, ker bi v tem primeru banke izgubile denar. Tako Grčija nekaj časa ne bi dobila kreditov, ampak bi vseeno nekako preživela. Če bi se enako zgodilo še v Španiji ali na Irskem, EU tega ne bi prenesla. To bi bila prevelika stvar," še svari Mencinger. Slovenski prispevek bo znašal 387,8 milijona evrov.

Predlagatelji izredne seje ocenjujejo, da to zadolženo državo rešujemo na neprimeren način. Poleg tega je Grčija kršila pravila EU, prikrivala podatke oziroma celo zavajala celotno EU, poudarjajo. In še: v primeru Slovenije gre za situacijo, ko država z nižjim standardom pomaga državi z višjim, dodajajo.

"Vedelo se je, da ne bodo samo dobri časi"
A veto ne bo naredil posebne koristi, opozarja Mencinger. Na vprašanje, ali bi nesprejetje zakona pomenilo nekakšno osamitev v okviru EU, odgovarja pritrdilno in dodaja: "Sam tudi nisem neki navdušenec nad EU, a drugega izhoda verjetno nismo imeli, kot da smo postali člani evroskupine. Trenutno ne vem, ali je koristno, da smo del skupine ali ne. Vedelo se je, da ne bodo samo dobri časi. Slaba stran je že samo to, da izgubiš možnost urejanja tečaja denarja, kar smo izgubili z vstopom v evro. Zame je vstop v evro še vedno nekakšen zasilni izhod, tako kot gledam na Jugoslavijo − to ni nekaj, kar bi bile tisočletne sanje slovenskega naroda in podobne neumnosti. To je stvar okoliščin. Trenutno se zdi, da je škoda manjša, kot če ne bi bili."

Pred časom je izrazil prepričanje, da je EU skupnost za dobre čase; danes dodaja: "Če je pa tudi za slabe, bomo še videli. Če bo kriza dolga, bo evro ogrožen. Potem se bo začel t. i. jugoslovanski sindrom, torej obtoževanje, kdo koga izkorišča."