Stephen Hawking, osrednja pop ikona astronomske znanosti, je v ponedeljek med svojim govorom na Univerzi Georgea Washingtona v čast 50. obletnice ameriške vesoljske agencije dejal, da je v preteklosti veliko razmišljal o morebitnih življenjskih oblikah v vesolju. "Nemogoče je, da bi bili v tem neskončnem univerzumu sami," je sklenil znameniti fizik in dodal, da je primitivno življenje žal veliko bolj razširjeno kot inteligentno življenje.

	V stikih z nezemeljskimi bitji je treba biti zelo previden, saj obstaja možnost okužbe z boleznijo, za katero ni zdravila. Stephen Hawking

"Vprašanje je, ali smo na Zemlji sploh odkrili najinteligentnejše oblike življenja," je Hawking zastavil retorično vprašanje. Apeliral je na države z vesoljskimi programi, naj bolj velikopotezno zastavijo svoje projekte. "Trenutno smo v podobnem položaju, v kakršnem je bila Evropa leta 1492, ko so mnogi stresali glave nad Kolumbovo potjo proti zahodu, češ da je to zapravljanje denarja." Omenil je številne koristi, ki jih je imela Evropa od odkritja Amerike, in dodal, da bi imelo odkritje novih svetov v vesolju podoben pozitiven učinek.

Ikona na invalidskem vozičku
66-letni Stephen Hawking je eden od redkih astrofizikov, ki s svojimi nastopi vedno napolni dvorane. Zapleteno astrofiziko zna približati ravni laikov. Vloga ambasadorja znanosti mu uspeva verjetno še toliko bolj, ker zaradi priklenjenosti na invalidski voziček, ki je posledica posebne vrste skleroze, zaradi katere mu počasi odmirajo mišice, zbuja sočutje.