V 15 letih so desetletniki napredovali za 41 točk, kaže mednarodna primerjava bralne pismenosti PIRLS, ki je bila prvič izvedena leta 2001. V večini sodelujočih držav se dosežki zvišujejo, vendar pa je napredek v Sloveniji med hitrejšimi.

"Slovenija kot celota je močno napredovala v bralni pismenosti, ampak to ne pomeni, da so napredovale vse skupine. Najbolj napredujejo tiste, ki imajo doma največ resursov. Krepiti moramo tisti del otrok, ki od doma ne prinesejo veliko," pravi pravi Marjeta Doupona, nacionalna koordinatorka PIRLS za Slovenijo.

Mednarodna raziskava bralne pismenosti (PIRLS) ponuja mednarodno primerljive podatke o bralnih dosežkih osnovnošolcev, večinoma učenk in učencev četrtega razreda in tako državam omogoča oblikovanje strokovnih odločitev o bralnem izobraževanju.

Od držav, ki so imele v letu 2001 pomembno višji bralni dosežek kot Slovenija, ima višji dosežek še 7 držav: Rusija, Singapur, Hongkong, Anglija, Latvija, Švedska in Madžarska.
Države, ki so imele leta 2001 višji dosežek kot Slovenija, in so v letu 2016 na enaki ravni bralne pismenosti kot Slovenija, pa so: Bolgarija, ZDA, Litva, Italija, Nizozemska, Češka in Nemčija. Nova Zelandija in Francija sta v letu 2016 statistično pomembno nižje kot Slovenija.

Zakaj naši dijaki niso motivirani? Po dosežkih odlični, a pri tem ne uživajo

"Krepiti moramo tisti del otrok, ki od doma ne prinesejo veliko"

Povprečna starost otrok vključenih v raziskave je 9,8 oziroma 9,9 let. Najuspešnejši so bili v raziskavi učenci in učenke Rusije in Singapurja. Napredek Slovenije je še zlasti očiten zato, ker je konstanten. "Branje je izrazito dejavnost, na katero ne vpliva samo splošno znanje, ampak tudi splošna razgledanost in domače okolje," pravi Doupona.

"Dosežki naših otrok so izjemno lepi, a to niso rezultati letošnjega leta, ampak vseh let pred tem. Gre za stabilnost vlaganj v izobraževanje," pravi Andreja Barle Lakota, državna sekretarka na Mizs. "Bralna pismenost je tako kompleksen fenomen, na katerega vplivajo socialno-ekonomska ozadja, in ni nikoli samo stvar enega ministrstva Informacijska pismenost je strahotnega pomena za sedanjost, še bolj pa za prihodnost," dodaja Barle Lakota.

Povezava med številom knjig, ki jih otroci imajo doma, in uspešnostjo je velika. Tisti, ki jih imajo manj kot 10, so dosegli 496 točk, tisti z več kot 200 knjigami pa so dosegli 580 točk.

Bralna pismenost pod povprečjem Bralna pismenost pod povprečjem

Pismenost pri spletnem branju pod povprečjem

V lanskem letu so v raziskavo bralne pismenosti vključili tudi ugotavljanje sposobnosti učencev pri pridobivanju in uporabi informacij na spletu - ePIRLS. Slovenija dosegla pomembno nižji dosežek pri branju e-besedil. "Zakaj je tako, bo znano z naslednjo raziskavo," pravi Doupona. Lestvica ePIRLSa državam omogoča, da preučijo svojo stopnjo znanja. "Mednarodne raziskave so le svetilnik, ki zaznajo problem, potem so potrebne sekundarne raziskave," dodaja Barle Lakota.

ePIRLS 2016

Izboljšani rezultati v raziskavi PISA

V raziskavah PISA 2009 in PISA 2012 se je bralna pismenost pokazala kot šibkejše področje znanja in spretnosti slovenskih učenk in učencev, saj so bili njihovi dosežki pod povprečjem OECD. Leta 2015 so se dosežki zelo izboljšali: povprečni dosežek slovenskih učenk in učencev je bil 505 točk, kar je za 24 točk višji dosežek kot leta 2012 (ko je bil 481 točk).

Dosežek je tudi nad povprečjem OECD (493 točk), od slovenskega pa se pomembno ne razlikujejo dosežki na Novi Zelandiji, v Nemčiji, Macau, na Poljskem, Nizozemskem, v Avstraliji, na Švedskem in Danskem. Evropske države, ki imajo pri branju višje dosežke od Slovenije so Finska (526 točk), Irska (521 točk), Estonija (519 točk) in Norveška (513 točk). Najvišje rezultate pa so tudi pri bralni pismenosti dosegli učenke in učenci v Singapurju (535 točk).