"Narava dejanja kaže, kako nepredvidljivo, nevarno in tvegano je opravljanje poklica policista. Lani smo ob običajnem prometnem prekršku izgubili policista, ki ga je umoril voznik na cesti. Danes smo pri varovanju življenja drugih na področju nasilja v družini izgubili še enega policista. To še kako potrjuje, da policist ni uradnik ali javni uslužbenec, ki ima garancijo, da se bo ob zaključku svoje službe vrnil domov živ in nepoškodovan," je po včerajšnji tragični nesreči na Ižanki v Ljubljani povedal generalni direktor Policije Marjan Fink.

PREBERITE ŠE

• Trčenje na Ižanki je bil umor

• Storilec je imel v svojem avtu veliko prednost

• Policisti zaradi smrti kolega v šoku

Mnogi se po nesreči sprašujejo, kaj se je dogajalo v človeku, da je ogrozil varnost in življenje nedolžnih ljudi. "Mnoga dejanja človeka je težko razložiti. Lahko pa predvidevam, da je bil storilec jezen, da se je želel maščevati, da je bil prizadet njegov moški ponos, da je doživljal ukrep kot nepravičen in torej, da se mu je zgodila krivica," pravi Peter Umek, psiholog s Fakultete za varnostne vede v Mariboru. "Znašel se je v konfliktni situaciji, ki jo ni bil sposoben reševati drugače kot z nasiljem, ki pa je seveda bilo usmerjeno v tistega, ki mu je težave povzročil, torej na policijo. Verjetno se je v njem nabralo veliko negativne energije, ki jo je moral sprostiti. In je naredil, kar je naredil, brez razmišljanja o posledicah za sebe in za druge."

Konflikte reševal le z nasiljem

Ker je dejanje opravil načrtno, lahko po besedah Umeka govorimo tudi o izvedbi samomora oz. razširjenega samomora. Na vprašanje, ali je njegov osebnostni profil lahko soroden samomorilcem, ki izvedejo teroristična dejanja, v katerih so žrtve nedolžni ljudje, Umek pravi, da ni dobro znano, kakšen je njihov osebnostni profil. "Gotovo je samomorilni terorizem povezan z neko ideologijo, medtem ko bi o storilcu, ki je izvedel dejanje na Ižanki, lahko bolj razmišljali kot o človeku, ki konfliktnih situacij ni znal reševati drugače kot z nasiljem," pojasnjuje.

Čeprav se o tovrstnih dejanjih veliko poroča in ljudje dobimo vtis, da je takih skrajnih primerov vedno več, statistični podatki po besedah Umeka ne kažejo trenda porasta, vsaj ne v Sloveniji.

Policista najbolj prizadene smrt kolega in hujše nesreče

Dogodek je seveda najbolj prizadel družino umrlega policista in njegovega kolega, ki je bil z njim v avtomobilu. "To je za policista, ki je nesrečo preživel, hudo stresen dogodek, pa tudi za druge policiste," pravi Umek.

Psihosocialna pomoč, ki jo bo dobil, če jo bo potreboval, je po besedah Umeka pri naši policiji razmeroma dobro urejena in je organizirana podobno kot v sosednji Avstriji. Stresorji v policiji so sicer predvsem organizacijske narave (plača, slaba oprema, izmensko delo, delo med prazniki), nekateri pa so povezani neposredno z delom, vendar med njimi ni na prvem mestu nevarnost, pač pa precej monotono in regulirano delo.

"Vse, kar sem do sedaj naštel, so nekako stalni stresorji," pravi Umek. "Kar pa policiste najbolj prizadene, je gotovo smrt kolega pri opravljanju delovnih nalog, doživetje lastne ogroženosti, ta ima lahko tudi hujše psihične posledice, ter obravnavanje hujših prometnih nesreč, posebno če so v njih žrtve tudi otroci."

irma.hus@zurnal24.si