Strateški svet za prehrano, ki je bil ustanovljen kot posvetovalno telo predsednika vlade Roberta Goloba, se je od začetka leta sestal na osmih sejah, o smernicah za prehrano v šolah in vrtcih so člani svet razpravljali vsaj na štirih sejah. Na večini sej je bil prisoten tudi premier Golob, ki je glede prehrane v šolah in vrtcih ocenil: "Na tem področju so ogromni potenciali, ki jih lahko uresničimo že v naslednjem šolskem letu." Golob je hkrati napovedal, da se bodo z novim šolskim letom začele uporabljati tudi smernice, ki jih bo pripravil njegov svet.

Ministrstvo: Spremembe z novim šolskim letom niso predvidene

A zgodilo se ni prav veliko. "Z novim šolskim letom bodo spremembe, ki bodo uveljavljene, najprej pomenile širitev pravice do subvencioniranega kosila na večje število učenk in učencev. Ostale spremembe v novem šolskem letu niso predvidene," so sporočili z ministrstva za izobraževanje, ki ga vodi Dario Felda. 

Veliko razburjenje med pediatri je strateški svet povzročil, ko je recenziral smernice, ki so jih pripravili pediatri in drugi strokovnjaki za prehrano, potrdil jih je razširjeni strokovni kolegij za pediatrijo. Strokovni svet je predlagal uvedbo dveh jedilnikov, drugi meni naj bi bil rastlinski. "V kolikor imajo VIZ kadrovske, prostorsko tehnične in logistične pogoje, lahko nudijo tudi rastlinski meni, to je meni brez živil živalskega izvora kot možnost izbire. Rastlinski meni mora biti strokovno načrtovan, energijsko in hranilno ustrezen. Vzorčni jedilniki za rastlinske menije so objavljeni na spletni strani NIJZ," pojasnjujejo pri svetu.

"Ničesar ne promoviramo!"

Na očitke pediatrov, ki menijo, da vegetarijanska prehrana v času rasti ni optimalna pa odgovarjajo: "Z možnostjo izbire rastlinskega menija, v kolikor se za to odloči posamezen VIZ, se v ničemer ne promovira niti ne uveljavlja kateregakoli vzorca prehranjevanja. Odgovornost Smernic so samo usmeritve in navodila pri načrtovanju različnih uravnoteženih obrokov in medicinsko indiciranih diet, zato Smernice ne posegajo v avtonomno odločitev starša/skrbnika ali mladostnika glede načina prehranjevanja. Prihodnji cilj Smernic prehrane v VIZ je prehod k uravnoteženim menijem, ki v ničemer ne ločujejo otrok na osnovi vrste menija, kar lahko dosežemo z jedmi iz živil rastlinskega izvora, ki jim dodamo možnost izbire vira beljakovin (živalskih in rastlinski), ki obenem upoštevajo tudi nižji ogljični odtis."

Vegetarijanski obrok ni obveznost šole

A kot pojasnjujejo na ministrstvu, bodo v šolah in vrtcih upoštevali uveljavljene smernice. "Veljavne smernice svetujejo varno, uravnoteženo in varovalno prehrano, ki vključuje vse priporočene skupine živil. Šole pa lahko v skladu s svojimi kadrovskimi, materialnimi in finančnimi možnostmi posameznikom ponudijo tudi posebno prehrano glede na njihove želje, prepričanje in podobne osebne okoliščine, ni pa to njihova obveznost." V strateškem svetu na vprašanje, zakaj ne bodo upoštevane njihove recenzirane smernice, odgovarjajo: "Postopek sprejemanja smernic ni v pristojnosti Strateškega sveta za prehrano, svet kot posvetovalno telo pa je podal svoje konkretne predloge."

Centralizirana kuhinja kot pilotni projekt

Ena od zamisli strateškega sveta so tudi centralne regionalne kuhinje v katerih bi profesionalno pripravljali obroke in jih nato distribuirali v šole, vzpostavili bi tudi centralizirano nabavo kakovostnih surovin. “Izdelali bomo neki modelni projekt, da naredimo izračun stroškov, pogledamo, kako je z ekološkim odtisom,” je napovedala predsednica sveta Nataša Fidler Mis. A na ministrstvu poudarjajo, da je uvedba brezplačnega kosila, ki ga bodo vsi učenci dobivali od 1. septembra 2027 in obenem obveza priprave dietnih obrokov zaradi bolezni učencev tudi pri kosilu, za šole pomeni dodatno obremenitev. "Temu sledi posodobitev kapacitet in infrastrukture šolskih kuhinj in jedilnic, zato je treba spremembe v tako kompleksnem in občutljivem sistemu vpeljevati postopoma, ob tehtnem premisleku in načrtovano," poudarjajo. 

Osrednja šolska kuhinja bi tako zdaj uvedena kot pilotni projekt. "Zagotavljanje kosil, ki jih pripravi osrednja šolska kuhinja za več vzgojno-izobraževalni zavodov, bi centraliziralo javno naročanje, spodbujalo uporabo lokalno pridelane hrane in zagotovilo boljši izkoristek časa ter opreme. Kakovosten obrok bi hkrati pomenil manj zavržene hrane, kar bi bilo pomembno tudi s trajnostnega vidika in ogljičnega odtisa. Če se tovrstni način priprave hrane izkaže za učinkovitega, bodo k temu lahko pristopile šole, ki bodo za to izkazovale potrebe in interes," pojasnjujejo na ministrstvu.