Varuh človekovih pravic Peter Svetina je kritičen do postopkov, ki jih ministrstvo za okolje in prostor vodi v zvezi s pripravo osnutka novega zakona o varstvu okolja. Delovanje ministrstva ni skladno "s sodobnimi demokratičnimi standardi", je zapisal, to pa da je na ministrstvu v zadnjem času celo "modus operandi".

Kršitev pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev

Na varuha se je v zvezi s postopkom priprave novega zakona o varstvu okolja obrnil član združenja Rovo Stane Lesjak. Varuh je njegovo pobudo štel za utemeljeno, saj je ugotovil kršitev pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev.

Svetina je v odgovoru Lesjaku zapisal, da je ministrstvo za okolje zgolj formalno sledilo določilom, da ima javnost pravico vpogleda in možnost dajanja mnenj in pripomb na osnutek predpisa v trajanju najmanj 30 dni oz. 14 dni v primeru manj pomembnih sprememb. Ministrstvo za okolje in prostor je sicer predlog zakona v javno obravnavo poslalo konec lanskega decembra. Sprva je bila razprava predvidena do 1. februarja, naknadno pa je bila podaljšana do 11. februarja letos.

Osnutek predloga po navedbah varuha tudi dosledno ne sledi strukturi veljavnega zakona o varstvu okolja, kar onemogoča učinkovito sledenje spremembam. Obrazložitev osnutka sprememb zakona, ki obsega 309 členov, je podana strnjeno na eni strani, vsebinsko pa ima zgolj programsko in načelno naravo.

Ministrstvo bi moralo osnutek predloga zakona ustrezno dopolniti

Varuh je tako sklenil, da je bila javnosti kljub podaljšanju roka de facto onemogočena kakovostna obravnava vsebine osnutka novega zakona o varstvu okolja. Posledično ji je oteženo sodelovanje pri sprejemanju omenjenega predpisa, to pa je v nasprotju temeljnim namenom Aarhuške konvencije in lahko predstavlja kršitev pravice javnosti do sodelovanja pri sprejemanju predpisov.

Ministrstvu je varuh predlagal, da osnutek predloga zakona ustrezno dopolni. Ministrstvo je odgovorilo, da bo predlog v ustrezni obliki pripravilo za fazo medresorskega usklajevanja, takega bo vložilo tudi v zakonodajni postopek. A varuh svari, da bi morali pripravljalci predpisov posameznikom dostop do ustreznih in potrebnih informacij omogočiti čim prej in v fazi postopka, ko so vse možnosti še odprte. Javna obravnava konkretnega zakona je bila zaradi odsotnosti utemeljitev pripravljavca močno okrnjena, je ugotovil.

Tega "ni mogoče šteti kot ravnanje, ki je skladno s sodobnimi demokratičnimi standardi"

"Varuh ocenjuje, da rezervacijo celostno pripravljenega predloga sistemskega predpisa za kasnejše faze njegovega sprejema, ob hkratnem kratkem roku njegove javne obravnave ter dejstvu, da osnutek, ki je bil dan v javno obravnavo de facto neobrazložen, ni mogoče šteti kot ravnanje, ki je skladno s sodobnimi demokratičnimi standardi," je zapisal.

Nenazadnje so pri varuhu opozorili, da "je v zadnjem času zaznan modus operandi ministrstva priprave pomanjkljivo obrazloženih ali celo neobrazloženih predlogov predpisov", kar vzbuja "resno skrb nad zaznano širšo degradacijo temeljnih postulatov varstva okolja, tako z vidika nacionalnih predpisov kot mednarodnih standardov".

Svoj predlog ministrstvu je varuh štel kot nesprejet, pri njem pa vztraja. "Na ministrstvo smo zato naslovili pričakovanje, da svoj pristop v prihodnje temeljito premisli ter ga, ob upoštevanju varuhovih pomislekov, ustrezno spremeni," so sklenili.

dezurni@zurnal24.si