Delodajalci so v času anketiranja, v začetku junija, zaposlovali 649.959 delavcev, za prihodnjih šest mesecev pa napovedujejo, da bo njihovo število padlo za 0,24 odstotka, na 648.371.
Največji upad pričakujejo delodajalci v prometu in skladiščenju (-3,0 odstotka), sledijo gostinstvo (-2,4 odstotka), predelovalne dejavnosti (-1,8 odstotka) in druge raznovrstne poslovne dejavnosti (-1,1 odstotka). Na drugi strani so najbolj optimistične napovedi v gradbeništvu (+3,1 odstotka), drugih dejavnostih (+2,7 odstotka) ter zdravstvu in socialnem varstvu (+1,5 odstotka).
Večina zaposlitev zaradi nadomeščanj
Delodajalci so za prihodnjih šest mesecev napovedali, da bodo iskali 22.200 delavcev. Večinoma jih bodo iskali zaradi nadomeščanj (upokojitve, porodniški dopusti in dopusti za nego in varstvo), v manjšem obsegu pa tudi za nova delovna mesta. Delodajalci bodo najpogosteje iskali vojake, prodajalce, varilce, zidarje, delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, elektroinštalaterje, tesarje, skladiščnike, uradnike za nabavo in prodajo ter orodjarje.
Ti poklici se že dalj časa pojavljajo v skupini deficitarnih poklicev, in sicer v nekoliko različnem zaporedju. Na seznamu 20 najbolj iskanih poklicev tokrat npr. ni kuharjev (na 22. mestu, napovedanih 222 zaposlitev), na drugi strani pa je na seznamu več poklicnih skupin iz glavne skupine poklicev strokovnjakov (vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, učitelji razrednega pouka, strokovnjaki za zdravstveno nego, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo, predmetni učitelji v osnovni šoli in razvijalci programske opreme).
Na trgu dela prišlo do obrata
Ob ukrepih za zajezitev epidemije novega koronavirusa je prišlo do obrata na trgu dela. "Če so se še v začetku leta številni delodajalci soočali s pomanjkanjem ustreznega kadra, se je po razglasitvi epidemije in upočasnitvi ali zaustavitvi večine gospodarskih dejavnosti z namenom zajezitve širjenja virusa sars-cov-2 na Zavodu RS za zaposlovanje močno povečalo število prijavljenih brezposelnih, zmanjšalo povpraševanje po delavcih in zaposlovanje brezposelnih," pravijo na zavodu. Od začetka junija so kazalci glede novoprijavljenih v evidenco brezposelnih in razpisanih prostih delovnih mest sicer nekoliko spodbudnejši.
Glede zmanjšanja števila zaposlenih zaradi spremenjenih razmer jih je največ (41,2 odstotka) odgovorilo, da to ni bilo potrebno, ker aktualne gospodarske razmere niso bistveno negativno vplivale na njihovo poslovanje. Le malce manj (39,5 odstotka) jih je izpostavilo, da to ni bilo potrebno zaradi ukrepov države.
Da so morali odpuščati, je odgovorila skoraj petina (19,2 odstotka) delodajalcev. Največ med temi je velikih podjetij z 250 in več zaposlenimi, in sicer 29,9 odstotka. Aktualne gospodarske razmere so najmanj vplivale na srednje velika podjetja, skoraj polovica jih je odgovorila, da razmere niso bistveno vplivale na njihovo poslovanje. Malim podjetjem, z od 10 do 49 zaposlenimi, pa so najbolj pomagali interventni ukrepi države - 41,6 odstotka jih je odgovorilo, da števila zaposlenih niso zmanjšali zaradi sprejetih ukrepov.
Po ocenah delodajalcev so sprejeti interventni ukrepi najbolj blažili situacijo glede delovnih mest v sektorju gostinstva, ki mu sledi sektor kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti.
Med tistimi najbolj na udaru predelovalne dejavnosti
Število zaposlenih so v času epidemije najbolj zmanjšali delodajalci iz predelovalnih dejavnosti, gostinstva, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti ter trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil. Anketirani delodajalci so v času od marca do izvedbe ankete zaradi novonastalih razmer na trgu dela zmanjšali število zaposlenih za skupno 11.568.
Zavod raziskavo Napovednik zaposlovanja izvaja dvakrat letno med delodajalci z vsaj 10 zaposlenimi. V tokratni anketi je sodelovalo 2181 delodajalcev, pri katerih je bilo zaposlenih skupno 241.000 oseb.
hvala vam znanstve0ki in vaš ranocelofašizem