Čeprav so Rimske terme od 13. marca v stečaju, gostje tega ne občutijo, izgubili pa niso niti enega dobavitelja, pravi nekdanja predsednica uprave, zdaj vodja poslovanja Alenka Iskra.

“Dosegli smo plan, ki smo ga naredili, preden smo vedeli za stečaj. Nekaj vprašanj in bojazni je bilo s strani organizatorjev poslovnih dogodkov za jesen in tudi za poroke, ampak tudi tu sta bili le dve stornaciji,” dodaja. Rimske terme so imele kljub stečaju za velikonočne praznike 90-odstotno zasedenost, letos pa že več kot 55 odstotkov tujih gostov (lani 35, leto prej le 11 odstotkov).

Izjema, zakaj ne pravilo?

Po zakonu, ki ureja stečaje, je mogoče poslovanje kljub stečaju nadaljevati na podlagi sklepa sodišča o dokončanju nujnih poslov ali o nadaljevanju poslovanja, a je takih sklepov le za vzorec. Od začetka oktobra 2008 do konca leta 2012 se je začelo 2.041 stečajev, sklepi o končanju nujnih poslov so bili izdani v 42 zadevah, sklepi o nadaljevanju poslovanja pa v le treh, pravijo na vrhovnem sodišču. Primerov je sicer lahko več, saj je sklep o dokončanju poslov v vpisniku lahko zaveden tudi kot drug sklep v glavnem postopku; tako je tudi v primeru Rimskih term.

Zakaj ni več takih primerov stečajev? “Veliko stečajnih postopkov se začne odločno prepozno in upravitelj prevzame le še tisti del premoženja, ki ga prejšnja uprava ni mogla prodati. Po moji oceni je malo stečajev s takšnimi poslovnimi celotami, s katerimi bi lahko poslovanje nadaljevali, položaj pa je zaradi ravnanja prejšnjih uprav pogosto tak, da je to nemogoče, dobavitelji ne pristajajo na nova tveganja, primanjkuje zaposlenih ...,” ocenjuje predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije Marko Zaman.

 Pogoj: upniki na boljšem

 “Da je nadaljevanje poslovanja mogoče, je pomembno predvsem to, da podjetje dokaj nemoteno opravlja svojo dejavnost in redno dobiva plačila svojih kupcev, ki mu omogočajo redno poravnavanje stroškov poslovanja,” pojasnjuje Boris Dolamič, stečajni upravitelj Rimskih term. Sklep, ki dovoli končanje nujnih poslov, sicer velja le do 13. junija, a za sodišče in upnike že pripravljajo predlog, ki bo dovolil nadaljevanje poslovanja.

Nadaljevanje poslovanja sodišče na predlog stečajnega upravitelja dovoli, če se s tem dosežejo boljši pogoji za prodajo premoženja, soglašati pa mora tudi upniški odbor. V enem mesecu mora stečajni upravitelj dati predlog za prodajo celotnega premoženja in ga v enem letu prodati.

Vsaj trije resni kupci

“Preverjajo in ocenjujejo se možnosti tako za najem kot za druge oblike sodelovanja s potencialnimi interesenti. Premoženje Rimskih term pa se bo v prvi vrsti poskušalo prodati kot poslovna celota z javno dražbo ali javnim zbiranjem ponudb,” napoveduje Dolamič.

Iskrova, ki je na predstavitvah potencialnim vlagateljem sodelovala že med prisilno poravnavo, pravi, da so najmanj trije resni strateški kupci in da bosta najverjetneje najprej najem in nato nakup.