"Od konca poletja, ko sem začela delo v novi službi, kjer je obvezno nositi delovno uniformo, mi delodajalec ni priskrbel nove uniforme. Prejela sem tisto, ki jo je pred menoj nosila delavka, ki je dala odpoved, in mi je očitno prevelika. Od takrat mi niso priskrbeli nobenih drugih oblačil. Teh tudi nisem oprala, saj menim, da je to naloga delodajalca, ki mora zaposlenim zagotoviti osnovne materiale. Oni pa so prepričani, da bi to morala storiti med vikendom, češ da je odgovornost nas, zaposlenih, da na delovno mesto hodimo čisti in urejeni," svojo zgodbo predstavi bralka, ki jo zanima, kdo ima v tem primeru prav.
Pri tem pa je treba ločiti med navadno delovno obleko ali uniformo, ki ni posebej namenjena varnosti in zdravju delavca pri delu, saj ta ne šteje za osebno varovalno opremo. Slednjo določi delodajalec na podlagi ocene tveganj za varnost in zdravje, ki so jim delavci izpostavljeni pri delu, na vsakem delovnem mestu posebej.
Pravilnik določa, da je osebna varovalna oprema vsaka oprema, ki jo delavec nosi, drži ali kako drugače uporablja pri delu tako, da ga varuje pred enim ali večimi istočasno nastopajočimi tveganji za njegovo varnost in zdravje. Za osebno varovalno opremo se lahko šteje tudi vsak pripomoček ali dodatek, ki se uporablja za dosego tega namena. Praviloma osebno varovalno opremo uporabljajo delavci pri delih, pri katerih se ni mogoče izogniti tveganjem za varnost in zdravje, ter v primerih, ko delodajalec ne more v zadostni meri omejiti tveganj s tehničnimi sredstvi kolektivnega varstva ali ustrezno organizacijo dela.
Službene uniforme, ki velja za medicinski kader, kot so zdravniki, medicinske sestre, negovalke, maserji in terapevti, ter nezdravstveni kader, kamor sodijo receptorji, kuharji, natakarji, poštarji in podobno, so predpisane v splošnem aktu družbe.
V zgoraj omenjenem pravilniku je napisano tudi, katere obleke ne štejejo za osebno varovalno opremo. To so denimo navadne delovne obleke ali uniforme, ki niso posebej namenjene varnosti in zdravju delavca pri delu; osebne varovalne opreme za vojake, policiste in delavce podobnih državnih organov.
Takšna je praksa izplačevanja nadomestil v Sloveniji
Običajno delodajalci, ki predpisujejo obveznost nošenja uniforme, pravila, pravice in obveznosti, ki izhajajo iz takšnih zahtev, smiselno uredijo v svojem notranjem aktu. Kot primer lahko navedemo Pravilnik o policijski uniformi in nadomestilih, ki ureja nošenje policijske uniforme in dopolnilnih delov uniforme, osebno urejenost policistk in policistov ter nadomestila za uporabo lastnih oblačil in za uporabo lastne smučarske opreme. V okviru navedenega pravilnika je primeroma urejeno tudi nadomestilo za stroške, povezane z vzdrževanjem uniforme. Kako pa je to urejeno pri ostalih slovenskih podjetjih in družbah?
Tudi pri Pošti Slovenije službena obleka predstavlja pomemben del njihove negovorne komunikacije s strankami in na sploh pojavnost družbe. Po njihovem mnenju sta prav videz in urejenost zaposlenih ključni sestavini kakovostnega poslovanja in del uporabniške izkušnje, zato je ena izmed pomembnih nalog njihovih zaposlenih skrb za ustrezno urejenost in vzdrževanost svoje službene opreme. S strani proizvajalca so zaposleni tudi prejeli posebna navodila, ki se jih pri skrbi za čiščenje uniforme morajo držati.
Nekaj pritožb pa so bili na ta račun deležni pri Lekarnah Ljubljana, kjer je uporaba službenih delovnih oblačil obvezna. Dodali so, da pritožbe zaposlenih sprejemajo z vso resnostjo in jih rešujejo v skladu s pogodbo. Trenutno jim delovna oblačila pere zunanji izvajalec, zelo redko pa so na tem področju deležni inšpekcijskih nadzorov.
Je delavec upravičen za nadomestilo?
Na tem mestu se prav tako poraja vprašanje, ali je delavec, ki si delovne obleke pere doma, upravičen do nadomestila. Naj spomnimo, da so delavci, ki s soglasjem delodajalcev delajo od doma, upravičeni do povračila stroškov za uporabo lastnih sredstev, na primer uporabo računalnika, svojega telefona ali pa elektrike.
O tem smo na Žurnalu24.si podrobno pisali v tem prispevku. Izplačan znesek nadomestila se med podjetji razlikuje, pri čemer delodajalec višino izplačila določi na podlagi izračuna realnih stroškov do višine 2 % mesečne plače delojemalca, vendar ne več kot do višine 2 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji.
Gre torej za podoben primer, zato nas je zanimalo, kašna so pravila na tem področju, in ali so delodajalci v primeru neizplačila nadomestila za pranje delovne obleke v prekršku.
Na Direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela nam odgovorijo, da se vprašanje vzdrževanja delovnih oblek, pranja in drugih obveznosti delodajalca z vidika varnosti in zdravja pri delu navezuje na ugotovitev o tem, ali je delovna obleka predpisana oziroma določena kot osebna varovalna oprema. Za delovno obleko, ki je predpisana ali določena kot osebna varovalna oprema, namreč veljajo posebne zahteve za njen izbor, v času uporabe pa mora delodajalec zagotavljati njeno brezhibno delovanje, ustrezne higienske razmere, potrebno vzdrževanje ter popravila in nadomestitev.
"Običajno se tovrstna vprašanja urejajo s splošnimi akti znotraj delodajalca, v pogodbah o zaposlitvi ali v kolektivnih pogodbah. Glede na to, da ne gre za vsebine, ki bi jih urejal zakon, tudi prekrški niso določeni. Posledično se z vidika inšpekcijskega nadzora ne nadzoruje načinov, kako za ta vprašanja poskrbijo podjetja v Sloveniji," na Direktoratu za delovna razmerja in pravice še razložijo za Žurnal24.
dezurni@styria-media.si
To mora biti opredeljeno v pogodbi o delu. Treba je prebrati vse, ne le o višini plače. Tudi drobni tisk!!
hm tukaj je spet malo napisano iz strani uradnikov,ki ždijo v fotelju v pisarni s klimo. torej gradbinec je zunaj …
Vsak zase oceni, če je delodajalec v redu. Z dobro plačo in korektnim odnosom se nihče ne sprašuje kje bo …