Prestopna leta so že pred začetkom našega štetja uvedli zato, da ne prihaja do zamikanja letnih časov. Običajno leto namreč traja 365 dni in slabih šest ur, zaradi česar je vsako četrto leto v gregorijanskem koledarju daljše za en dan - 29. februar. Če ne bi uvedli prestopnih let, bi se zaradi teh dodatnih šestih ur letni časi počasi začeli zamikati. Za slabo četrtino dneva daljše leto je tako treba vsake štiri leta popraviti. A če bi se držali tega pravila, bi bilo prestopnih let preveč, zato velja pravilo, da leta, ki so deljiva s 4 in 100, niso pa deljiva s 400, niso prestopna.
Če prestopnih let ne bi bilo pa bi se naš koledar v stoletju zamaknil kar za 24 dni. Kljub vsem popravkom pa dolgoročnega koledarja in planetarnega gibanja ni mogoče popolnoma uravnovesiti, saj običajno leto traja slabih 12 minut manj od 365 dni in šestih ur.
Prvič leta 46 pred našim štetjem
Prestopna leta je uvedel Julij Cezar, ki je koledar prenovil, ko je ob pomoči rimskih znanstvenikov ugotovil, da prihaja do zamikanja letnih časov. Takrat se je leto končalo februarja, zato so v prestopnem letu zadnjemu mesecu dodali še en dan. Prvo prestopno leto naj bi bilo leta 46 pred našim štetjem. Gregorijanski koledar, ki ga je leta 1582 uvedel papež Gregor Trinajsti in ga uporabljamo še danes, pa je izpopolnil julijanski koledar in vzpostavil sedanji sistem prestopnega leta, navaja spletna enciklopedija Wikipedija.
Prestopnih let pa nimajo povsod urejenih enako kot v državah, kjer uporabljamo Gregorijanski koledar. V perzijskem sončnem koledarju v koledar vsakih 33 let dodajo osem prestopnih dni. V Indiji in Bangladešu, kjer uporabljajo edinstvena koledarja pa se gregorijanskemu koledarju prilagajajo tako, da je prestopni dan vedno v bližini 29. februarja.
S prestopnim letom povezana številna verovanja
Leta, ki imajo 366 dni, so v različnih delih sveta tudi predmet številnih ljudskih verovanj. Na Irskem in v Veliki Britaniji je tradicija, da lahko ženske poroko predlagajo le v prestopnih letih, ponekod na britanskem otočju pa so ženske 29. februarja moške lahko celo zasnubile. Ta tradicija je po podatkih Wikipedije uveljavljena tudi na Finskem, kjer mora moški, če na prestopni dan zavrne snubitev, ženski kupiti blago za krilo. V Grčiji poroka v prestopnem letu velja za nesrečno, eden od petih zaročenih parov v Grčiji naj bi se poroki v prestopnem letu zato izogibal.
Profesorica folkloristike Mirjam Mencej s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je za STA povedala, da v slovenskem prostoru kakšnih posebnih tradicij ali verovanj glede prestopnega leta slovenski etnologi ne beležijo. Ljudska verovanja, ki izvirajo iz časovnih prelomnic pa so po njenih besedah "del širše folklore, povezane z liminalnostjo prehodov iz enega leta v drugo. Ljudje po svetu pa se takšnih običajev ali tradicij poslužujejo, ker je to običajno povezano z vero v onostranstvo."
Leta 2020 28 rojstev na ta dan
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) v Sloveniji živi 1329 ljudi, ki so se rodili 29. februarja oziroma "smolčkov", kot jih imenujemo pri nas. V zadnjem prestopnem letu 2020 se je po podatkih Sursa 29. februarja rodilo 28 otrok.
V vsakem prestopnem letu od leta 1896 potekajo tudi olimpijske igre, ki bodo v prihajajočem letu potekale v Parizu. Edine letne olimpijske igre, ki niso potekale v prestopnem letu pa so bile zadnje v Tokiu. Te bi morale potekati leta 2020, a so jih za eno leto prestavili zaradi pandemije covida-19.