Raziskava, ki jo je zveza Nato izvedla v aprilu in maju, objavila pa minuli petek, kaže, da so prebivalci Slovenije v primerjavi z ostalimi članicami Nata nadpovprečno skeptični do različnih vidikov članstva v zavezništvu in politike zveze Nato do konflikta v Ukrajini.

Prav v vseh državah članicah je več kot polovica vprašanih dejala, da bi v primeru referenduma o članstvu v Natu glasovali za obstanek svoje države v zavezništvu. Slovenija je imela v tem pogledu s 56 odstotki drugi najmanjši delež, nižji odstotek je zabeležila zgolj Bolgarija.

V primerjavi z enako raziskavo leta 2022 se je v Sloveniji za šest odstotnih točk znižal delež tistih, ki so odgovorili, da bi glasovali za obstanek države v Natu, medtem ko je delež tistih, ki bi glasovali za izstop iz zavezništva, ostal pri 30 odstotkih. Za pet odstotnih točk pa je narasel delež tistih, ki so odgovorili z "ne vem".

Manjše zaupanje v poročanje medijev glede vojne v Ukrajini

Posebej izstopa tudi ugotovitev, da je zgolj 30 odstotkov vprašanih v Sloveniji izrazilo popolno ali delno zaupanje v verodostojno poročanje slovenskih medijev glede ruske invazije na Ukrajino, medtem ko poročanju medijev o tej temi ne zaupa 67 odstotkov Slovencev. Najvišji odstotek zaupanja pri tem kriteriju je zabeležila Finska (83 odstotkov), nižje od Slovenije pa so se uvrstile le Madžarska, Grčija in Bolgarija.

Poleg tega je le 56 odstotkov vprašanih v Sloveniji menilo, da je članstvo v zvezi Nato pomembno za nacionalno varnost, s čimer se je Slovenija pri tem kriteriju uvrstila na zadnje mesto med vsemi članicami zavezništva.

Manj kot polovica Slovencev pa je menila, da bi morala Slovenija braniti katero od preostalih članic Nata v primeru napada, in da članstvo v Natu zmanjšuje verjetnost napada na državo. Prebivalci Slovenije so precej nenaklonjeni tudi povečanju izdatkov za obrambo.

V primerjavi z lanskim letom je sicer delež prebivalcev Slovenije, ki podpirajo višje obrambne izdatke, narasel iz 22 na 25 odstotkov, delež tistih, ki menijo, da bi morali za obrambo porabiti manj denarja, pa se je znižal iz 33 na 26 odstotkov.

Po drugi strani Slovenci ostajajo nekoliko bolj naklonjeni zagotavljanju nadaljnje podpore Ukrajini, kljub temu pa je bila Slovenija v tem pogledu s 50 odstotki v primerjavi s preostalimi članicami Nata še vedno krepko pod povprečjem, ki znaša 64 odstotkov.

Raziskava zveze Nato je bila izvedena med 17. aprilom in 18. majem, v njej pa je skupno sodelovalo 30.481 prebivalcev 31 članic zavezništva in kandidatke za članstvo Švedske - v vsaki od članic je sodelovalo približno 1000 ljudi, v Albaniji in Črni gori pa približno 500.

dezurni@styria-media.si