"V vodi je šest parazitov na sto litrov, a voda gre prek UV svetlobe, ki jih v 99,9 odstotkih onesposobi. Verjetnost, da bo kakšen parazit obšel to svetlobo, sicer obstaja. To se lahko zgodi, če je voda motna in je parazit prilepljen na kakšen delec. Ko gre bakterija prek UV svetlobe, se ji genetski material tako poškoduje, da ne more rasti in se razmnoževati. Enako velja za parazite, a postopek ugotavljanja njihove prisotnosti v vodi je zelo zamuden, zato se uporablja previdnostni princip," pojasnjuje Gorazd Pretnar z mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo.

Voda, ki je okužena s paraziti, je lahko nevarna predvsem za otroke, starejše in osebe s kroničnimi boleznimi. "Prekuhavanje pitne vode je nujen ukrep, s katerim bistveno zmanjšamo število mikroorganizmov v pitni vodi. S pravilnim prekuhavanjem uničimo ali onesposobimo nevarne mikroorganizme. Ko voda zavre naj vre še nekaj minut. Tam, kjer je to mogoče, je smiselno tudi nastaviti grelna telesa sanitarne vode na višjo temperaturo kot običajno," poudarjajo na postojnskem komunalnem podjetju, ki skrbi za vodovod.

Glavni simptom: prebavne motnje

"Parazit ni smrtno nevaren, je pa nalezljiv. En parazit je dovolj, da okuži odraslega in otroka. Simptomi so pa driska, bruhanje, prebavne motnje, krči v želodcu, lahko tudi vročina. Okužba se lahko hitro prenese, ko pridemo v stik s takšnim bolnikom. V vrtcu recimo zboli en otrok in se preko igrač zelo hitro razširi," pojasnjuje Pretnar.

Občina bi morala bolj poskrbeti za obveščanje ljudi. Vzorec so dali na testiranje v ponedeljek, v četrtek pa so bile znane ugotovitve. Onesnaženo vodo smo torej pili vsaj štiri dni, se pritožujejo domačini: "Če nimaš dostopa do interneta in slučajno zamudiš obvestilo prek radia, pravzaprav sploh ne veš, da je voda onesnažena in da se z njo ne smemo niti umivati, pravijo domačini. Obvestilo bi moralo priti v vsako naselje, do vsakega človeka – ljudje bi morali biti s tveganjem bolj seznanjeni."

Ob poplavah razmere kritične

"Vemo, da pomemben del vode na Postojnskem priteka s Cerkniškega polja, to pa je povezano z Loškim in Babnim poljem. Ob poplavah se spira gnojišča in vse mogoče, kar voda doseže, to pa se prenaša do zajetja. To je bilo že večkrat dokazano. V sušnih obdobjih je onesnaženost v mejah normale, ko pa pridejo dovolj obsežne padavine, se zelo hitro pokaže bakteriološko onesnaženje," pa pojasnjuje Janja Kogovšek z Inštituta za raziskovanje Krasa.