Za stranke, ki niso prišle v parlament, je bilo oddanih skoraj četrtina vseh oddanih glasov. 

Na prejšnjih volitvah je šlo "v nič" manj kot 108 tisoč glasov, kar je skoraj toliko, kot jih je dobila drugouvrščena LMŠ (s 112 tisoč glasovi je LMŠ dobila 13 poslancev.

Meja za vstop v parlament je bila tokrat 46.742 glasov, kar je 11 tisoč več kot na volitvah leta 2018, saj je bila volilna udeležba toliko višja. Parlamentarni prag je namreč štiri odstotke od oddanih veljavnih glasovnic.

LMŠ je za vstop v parlament zmanjkalo manj kot 3300 glasov, Povežimo Slovenijo slabih sedem tisoč, Resnici več kot 13 tisoč glasov, SAB pa več kot 16 tisoč.

LMŠ in SAB zbrali več glasov kot NSi

Če bi LMŠ in SAB na volitvah nastopila skupaj, bi prejela več kot sedem odstotkov glasov in bi bili tretja največja stranka v parlamentu, zbrali sta namreč več glasov kot NSi, SD in Levica.

Če bi se Aleksandra Pivec pridružila Povežimo Slovenijo, bi s skoraj petimi odstotki glasov prav tako prišli v parlament, obetalo bi se jih pet ali šest poslancev.

Odstotek oddanih glasov je zbralo deset strank in si s tem zagotovili financiranje iz proračuna: LMŠ, Povežimo Slovenijo, Resnica, SAB, Zdrava družba, Naša prihodnost in Dobra država, Pirati, Naša dežela, SNS in Vesna.

Najmanj glasov sta zbrali Zavezništvo osvobodimo Slovenijo (542) in Gibanje Zedinjena Slovenija (164).

dezurni@styria-media.si