"Želve so zaščitene, koliko natančno jih še plava po našem morju, pa vam ne znam natančno odgovoriti. Ko smo jih pred časom markirali, smo ocenili, da jih po Tržaškem zalivu plava od 20 do 30," pravi Valter Žiža, oskrbnik piranskega Akvarija, kjer je od junija okrevala mlada glavata želva (Caretta caretta). Žival so poškodovano in obnemoglo rešili junija raziskovalci društva Morigenos, prepeljali so jo v Piran, kjer jo je pregledal veterinar specialist Zlatko Golob in ji nudil potrebno prvo pomoč.
Pod oklepom je imela zrak
Golob ima sicer na Muti edino zavetišče za divje živali pri nas, ker pa nima pogojev, da bi morske živali okrevale pri njem, je zanjo poskrbel piranski Akvarij kot njegov podizvajalec. "Za želve imamo zmogljivosti, da okrevajo pri nas, za druge zaščitene živali, med ribami jih je sicer zelo malo, neke vrste morskih psov na primer, pa tudi mi prostora žal nimamo," dodaja Žiža, ki je skupaj z Zlatkom Golobom in Tilnom Genovom iz društva Morigenost želvico dopoldne v Piranu spustil nazaj v naravo. Mlada želva je imela pod oklepom ujet zrak, zato se junija ni mogla niti potopiti, nekaj manjših poškodb oklepa (te so zaradi razkužila obarvane modro), pa se bo sčasoma še pozdravilo do konca.
Ogrožene so
Glavati kareti zaradi izgube življenjskega prostora (pozidanosti obale), onesnaženja in ribolova grozi izumrtje. Oklep odraslih glavatih karet, ki živijo do 67 let, lahko sicer v dolžino meri do 1,4 metra, tehtajo pa lahko celo do 250 kilogramov.
Spomnimo, lani avgusta so sprehajalci ob obali med Izolo in Koprom opazili večjo poškodovano želvo, ki je imela okoli trupa privezano vrv, pogosto pa so želve tudi žrtev poškodb plovil ali ribiške opreme. "Izgubljena ribiška oprema je za morske organizme velika nevarnost, zaradi nje lahko pogine mnogo rib, morskih psov, morskih želv, kitov in delfinov," opozarjajo v društvu Morigenos, ki se sicer prvenstveno ukvarja z opazovanjem delfinov.
Prav tako kot delfini, so tudi želve v slovenskem morju stalni gostje. Glavate karete živijo v vseh toplejših morjih in se pogosto pojavljajo tudi v Jadranskem morju. Slovensko morje med aprilom in oktobrom obiskujejo predvsem mlade želve, medtem ko so večje karete pri nas izredno redke. Plitvo severno Jadransko morje naj bi bilo pomembno območje za prehranjevanje mladih morskih želv, ki so se izlegle ob obalah Grčije, Turčije, Cipra in severne Afrike.