Še nikoli slišali za celiakijo? Tudi marsikateri evropski zdravnik še ni. A genetsko predispozicijo za razvoj te bolezni ima celo do 30 odstokov ljudi. Bolezen je še pred nekaj leti veljala za redko bolezen, ki prizadene predvsem otroke in je posledica uživanja glutena oziroma sorodnih proteinov v žitaricah, ki jih denimo najdemo v kruhu, testeninah, procesiranih mesnih izdelkih ali pijačah.
Po najnovejših pa ta bolezen spoznanjih prizadene kar 1 odstotek prebivalcev v Evropi v različni starosti. "V svoji značilni obliki se pokaže s težavami s strani prebavil, kot so driske, nenapredovanje, bolečine v trebuhu, vendar so vse pogostejši znaki prizadetosti tudi drugih organskih sistemov. Neprepoznana ali pa neustrezno zdravljena celiakija pa lahko vodi celo v tako resne zaplete, kot je razvoj malignih bolezni črevesa," pojasnjuje Jernej Dolinšek s Klinike za pediatrijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Dolonšek dodaja, da poleg genov na razvoj bolezni vplivajo tudi drugi, še ne raziskani vzroki, številni bolniki pa zaradi raznovrstnih kliničnih slik leta hodijo od zdravnika do zdravnika, ne da bi slednji uspeli postaviti pravo diagnozo.
Kapljica krvi bo dala odgovor
Kmalu naj bi se to spremenilo, saj Evropska unija financira 9,5 milijona evrov vreden projekt CD-MEDICS, katerega cilj je razvoj naprave, ki bo bolezen prepoznala zgolj na podlagi analize kapljice krvi in to v času ambulantnega obiska. V projektu, katerega nosilec je Univerza iz Tarragone v Španiji, ima med 20 partnerji iz desetih držav Klinika za pediatrijo zelo pomembno vlogo, saj bo vrednotila uporabnost naprave v praksi.
Tako bodo v Mariboru čez poletje s patentirano napravico, ki je podobna kreditni kartici, testirali med 200 in 300 pacientov in ugotavljali, ali je primerna za vpeljavo v redni zdravniški postopek.
Napravica združuje več inovativnih komponent, med drugim posebno odzivno površino in elektronske senzorje za prepoznavanje bioloških struktur. Posebnost je tudi, da v eni napravi hkrati združujejo test DNK in test za detekcijo protitelesc, saj le kombinacija obeh prepozna bolezen pri osebi. V primerjavi z običajnimi invazivnimi testi, ki stanejo celo okoli 200 evrov, bo test z napravico stal manj kot 20 evrov.
Napredno elektronsko zdravstvo pri nas
Ciara O'Sullivan, profesorica na španski Univerzi Rovira i Virgili je pojasnila, da so se za vrednostenje naprave v Mariboru partnerji odločili zaradi naprednosti slovenskega zdravstvenega sistema, saj ima pri nas od uvedbe elektronske zdravstvene kartice vsak prebivalec svojo elektronsko kartoteko, kar omogoča enostavno združevanje podatkov. Seveda pa so Mariboru doma tudi relavantni strokovnjaki.
Prvi rezultati testiranj bodo znani v začetku jeseni 2012, ko se bodo vsi partnerji v projektu zbrali v Mariboru in z njimi seznanili strokovno in laično javnost. Prototip naprave naj bi prikazali na novembrskem največjem svetovnem sejmu medicinske opreme v nemškem Düsseldorfu, v naslednjih dveh letih pa naj bi bila naprava v končni obliki že del ambulant širom po Evropi.