Do Fukušime v Krškem ne more priti, meni Marko Čepin. Razloge za to vidi v različnih tipih reaktorjev in z njimi povezanih varnostnih sistemov, poleg tega pa je ob reki Savi nemogoč cunami.
Jedrska elektrarna Krško (JEK) uporablja tlačnovodni reaktor, ki je po njegovih besedah zanesljiv in prisoten v tričetrt jedrskih elektrarnah po svetu. V jedrski elektrarni Fukušima imajo vrelne reaktorje, ki so običajno manjši in v manjšem zadrževalnem hramu. Pri obeh tipih reaktorjev je izkoristek približno isti.
JEK sodi med bolj varne in čeprav se počasi izteka življenjska doba tamkajšnjega reaktorja, bi po mnenju Čepina slednjo lahko podaljšali za dve desetletji ali razmislili o novem reaktorju. Ta bi bil lahko tako kot sedanji del druge generacije, morda pa tudi tretje, bolj napredne generacije reaktorjev.
Odločitev japonske agencije za jedrsko varnost, da dogodke v Fukušimi poviša na sedmo stopnjo mednarodne lestvice jedrskih nesreč, Čepin zaradi količine izpusta radioaktivnih snovi v okolje razume. Opozarja pa, da je sedma stopnja precej ohlapno določena, zato ne velja enačiti posledic Černobila in Fukušime.
Japonci so storili vse
Japonski strokovnjaki so pri reševanju težav zaradi cunamija po Čepinovi oceni storili praktično vse, celo improvizirali so z gasilskimi vozili, da bi zagotovili hlajenje reaktorjev. Pri tem je opozoril, da se je nesreča zgodila zaradi enega najmočnejših zabeleženih potresov v zgodovini in 14 do 20 metrov visokih popotresnih valov.
V okolici oddaljenega Tokia je bila doza radiacije zaradi nesreče le dvakrat višja od naravne v Ljubljani, je pojasnil. Kot je dodal, vrnitev prebivalcev v okolico jedrske elektrarne Fukušima 1 vsaj kakšno leto ne bi bila možna tudi zaradi zaradi posledic potresa in cunamija na infrastrukturi.
Gledajo jim "pod prste"
Varnost v jedrskih elektrarnah temelji na preizkušenih tehnologijah. Strokovnemu vodstvu "pod prste" ves čas gledajo številni državni in mednarodni organi. Slednji po nesreči v Fukušimi razmišljajo o predpisanih stresnih testih za jedrske elektrarne, pravi Čepin.
Nuklearke so po statistiki nesreč najbolj varen način proizvodnje električne energije, navaja Čepin. Pri delu beležijo manjše število poškodb zaposlenih, ob nesrečah pa nižje število mrtvih kot na primer ob nesrečah v premogovnikih ali ob zadnji nesreči na hidroelektrarni v Rusiji.