Zakon, ki bi ločeno obravnaval mladoletnike zaradi kaznivih dejanj, je bil predviden že s spremembo kazenskega zakonika leta 2008, vendar politika ni našla motivacije oziroma konsenza za njegovo sprejetje. "Mladoletniško prestopništvo se ni dojemalo kot prioriteta, razlog je v tem, da z izjemo posameznih primerov mladostniki ne predstavljajo najbolj perečega problema," pravi znanstvena sodelavka na Inštitutu za kriminologijo in docentka na ljubljanski pravni fakulteti Mojca M. Plesničar. 

Slovenija nima posebnega zakona o mladoletniškem pravu. Pravosodne zadeve v zvezi z mladoletniki urejata kazenski zakonik in zakon o kazenskem postopku.

Mladoletnike bodo sodišča obravnavala prednostno

Posebni zakon je tako potreben predvsem zato, da se zagotovijo pogoji za čim bolj zgodnjo obravnavo težav in potreb mladoletnika v omenjenih postopkih, razlagajo na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Andreja Katič. 

Foto: Profimedia - fotografija je simbolična Nasilje v šoli

Mladoletni prestopniki naj bi bili glede na predloga zakona obravnavani prednostno. Tako naj bi preprečili ponavljanje kaznivih dejanj in zagotovili boljše možnosti za reintegracijo mladoletnika. Dogaja se namreč, da mladoletni prestopniki postanejo polnoletni, preden se postopek zaključi. 

Mladostniki imajo drugačne sposobnosti za moralno presojo in so bolj dovzetni za vplive okolja in vrstnikov. Kriminaliteta običajno doseže vrh okoli 16. ali 17. leta, nato pa po koncu adolescence strmo upade.

Individualna ocena mladostnika pred začetkom obravnave

Velika prednost zakona je po oceni Mojce M. Plesničar predlog glede zgodnje pridobitve individualne ocene mladoletnika. Doslej je oceno na zahtevo tožilca pripravil Center za socialno delo (CSD), tožilci pa so jo zahtevali bolj ali manj izjemoma.

Po novem naj bi veljalo, da individualno oceno praviloma državni tožilec prejme že pred sprejetjem odločitve o nadaljnjem postopku. Oceno naj bi pripravil posebni center za mladoletnike, zlasti kadar bo verjetno, da ima mladoletnik bolj kompleksne težave. "To je dober ukrep, posebej za mladostnike z duševnimi motnjami, katerih delež med prestopniki ni majhen," pravi strokovnjakinja.  

Novost zakona je tudi ta, da se omejevalni ukrepi za mladostnika lahko uvedejo že pred končno odločitvijo sodišča, kar pomeni, možnost takojšnje začasne namestitve v strokovni center ali prevzgojni dom.

NSi bi v zapor pošiljala tudi 14-letnike

Strokovnjaki pri pripravi zakona niso upoštevali predloga NSi, ki je meni, da bi morali v zapor tudi prestopniki, stari med 14 in 16 let. NSi je tak skrajni ukrep predlagal po zaznani vrsti primerov nasilja romskih mladoletnikov, veljal pa bi za dejanja, kot so kraje, vlomi, nasilništvo, poškodovanje tujih stvari ter napad na uradno osebo.

Foto: Profimedia - fotografija je simbolična Nasilje v šoli

"Veliko vprašanje je, ali je smiselno mladoletnika iztrgati iz vzgojnega okolja, ne da bi več pozornosti namenili preoblikovanju mladoletnika," poudarja Mojca M. Plesničar. "Negativne vzorce pri mladoletnikih je bistveno lažje spreminjati kot pri odraslih."

"Kazensko pravo te problematike ne bo rešilo!"

Strokovnjakinja ne zanika, da je kriminaliteta med romskimi mladoletniki nadreprezentativna. "Kaznivih dejanj mladoletnikov med romskimi mladoletniki je statistično zaznanih več kot med ostal populacijo, vprašanje pa je, kakšen je dejansko delež aktivnosti romskih mladoletnikov in v kakšni meri gre za podatke na podlagi večje pozornosti policije," pravi Mojca M. Plesničar. "Kazensko pravo te problematike ne bo rešilo, naslavljati jo je treba skozi druge rešitve," dodaja strokovnjakinja. 

Mladoletni zaporniki skupaj z odraslimi

Kazen mladoletniškega zapora je skrajen ukrep, ki ga sodniki izrečejo v primerih, ko mladoletnik izvede zelo nasilno dejanje oziroma ko tako dejanje večkrat ponovi. "Težava pa je v tem, da mladoletni prestopniki kazen prestajajo skupaj z odraslimi," opozarja strokovnjakinja. Zakonodaja predvideva, da mladostniki ne smejo biti zaprti z odraslimi, kar pa je v praksi neizvedljivo, ker bi zaprte mladostnike, gre za res posamezne primere, pahnili v izolacijo, ki je prav tako problematična. 

Mladoletniški zapor imamo v Sloveniji v Celju. Problem izolacije rešujejo tako, da sodišča tja napotijo tudi mlajše polnoletne obsojence do 23. leta starosti, ki so obsojeni na kazen zapora nad eno leto do petih let. Med dekleti je bila doslej na mladoletniški zapor obsojena le ena prestopnica, kazen je prestala v edinem ženskem zaporu, ki je na Igu. 

"Tudi če je zapor prilagojen mladoletnim storilcem, prinaša številne negativne posledice, zaradi katerih se mu je treba izogibati, kadar je to le mogoče," poudarja sogovornica. "V zaporu se zviša tveganje za povratništvo, ker mladi v zaporu krepijo napačne socialne stike. Manj je možnosti za usposabljanje in izobraževanje ali produktivno delo. Zapor pomeni tudi stigmatizacijo, oteži vračanje in vključevanje mladostnika v zunanjo skupnost. Zaporsko okolje tudi s prilagoditvami ne deluje na način, ki bi pri mladih spodbudil nove vzorce vedenja. V nekaterih primerih drugih možnosti ni, v veliki veliki večini pa obstajajo boljše alternative."

sergeja.hadner@styria-media.si