"Kako je lahko hiša, v kateri živi šest ljudi, obdavčena kot prazna nepremičnina?" se sprašuje naša bralka. Po očetu je podedovala četrtino hiše, kjer sicer živita njena mati in brat z družino, skupaj šest ljudi, sama pa z možem in otrokom živi v hiši njegovih staršev, v kateri jih je pet.

"V konkretnem primeru bi zavezanka za svoj del nepremičnine plačevala davke po stopnji, kot velja za nerezidenčno stanovanjsko nepremičnino," na ministrstvu za finance potrjujejo, da bo za njen del hiše veljala višja davčna stopnja. Če bi bila hiša vredna 250 tisoč evrov, bi morala naša bralka namesto 94 evrov plačati kar 313 evrov davka.

Uganka: kaj je tržni najem

Spomnimo, prvotna ideja je bila višja obdavčitev praznih nepremičnin, kar naj bi lastnike prisililo, da jih dajo v najem ali prodajo, a zakon zdaj, "da ne bi bilo izogibanja", določa, da je nerezidenčna vsaka nepremičnina, ki "je neposredno ne uporablja lastnik in je niti ne oddaja v tržni najem".

Na vprašanje, ali bi lahko bratu svoj del hiše brezplačno ali za simbolično najemnino dala v najem, pa na ministrstvu odgovarjajo, da "brezplačna uporaba ali simbolična najemnina ne dokazujeta ekonomskega koriščenja nepremičnine s strani lastnika". Zakon sicer izrecno govori le, da mora biti nepremičnina v letu pred odmero davka vsaj šest mesecev v odplačnem najemu, o višini najemnine pa ne govori.

Kljub temu na ministrstvu za finance pravijo, da se bo v evidenci najemnih poslov (obstaja od 1. julija, rok za poročanje se izteče 15. decembra) preverjalo, "ali so odstopanja v poročanih zneskih še v okviru običajne najemnine na nekem območju". "Za zdaj ni predpisan način oziroma višina tržnega najema," pravi Martin Smodiš z geodetske uprave, a dodaja, da en evro na mesec ni tržna najemnina za uporabo stanovanja na območju Slovenije. Naša bralka pa se sprašuje, za koliko lahko na trgu oddaš četrt hiše, v kateri že živi šest ljudi.