Danes v Sloveniji velja kar 799 zakonov, ki jih dopolnjuje še več kot 18 tisoč predpisov. Leta 1991, ko smo začenjali z lastno državo, pa je naše življenje urejalo le 356 zakonov in tisoč predpisov.

Doslej je bilo že večkrat slišati očitke, da imamo predpisov absolutno preveč, ministrstvo za javno upravo pa se je odločilo to zdaj zapisati tudi v strategijo razvoja javne uprave, kjer  navajajo, da so se "v zadnjih dvajsetih letih predpisi prekomerno spreminjali, hkrati pa je število predpisov nekontrolirano raslo". Skratka, da smo prenormirani.

Foto: Boštjan Tacol Rajko Pirnat "Ne, zakonov bo še več"

Čeprav ministrstvo predlaga, da bi bilo smiselno uvesti pravilo, da z vsakim sprejetim zakon, preneha veljati vsaj en star zakon, pa profesor upravnega prava Rajko Pirnat pravi, da bo predpisov samo še več. "Po eni strani govorimo o prenormiranosti, po drugi pa trdimo, da država ni uredila tega ali onega. Kako naj uredi? Država ureja z zakoni. Sodobno življenje postaja vedno bolj kompleksno in terja vedno bolj podrobne ureditve, da bi temu ušli je iluzorno."

V času socializma je bilo zakonov manj tudi zato, ker se je precejšen del družbene regulacije odvijal preko samoupravnega normiranja in preko neformalnih vplivov, pove Pirnat in nato nadaljuje, da v demokratični družbi temu preprosto ni tako. Nastajajo konflikti interesov – med zasebnim in javnim – in te konflikte je potrebno urediti na pravni način. Izpostavlja pa, da se zakone sprejema prehitro in ne premišljeno. "To je problem, hitro sprejemanje in potem še hitrejše spreminjanje."

Foto: Zurnal24/Tax-Fin-Lex Zakoni

Svet bomo rešili le z nujnimi ukrepi

V osnutku strategije – ki je zaenkrat še v javni razpravi – ministrstvo tudi ugotavlja, da javnost v pripravo predpisov ni dovolj vključena. A prav ironično, vlada Mira Cerarja doslej po rednem postopku ni sprejela še nobenega zakona. V svojih prvih stotih dnevih pa so v 69-odstotkih kršili določbe o obveznem 30-dnevnem javnem posvetovanju.

Da vlade sistematično kršijo pravico do javne razprave je v svojih revizijah že opozorilo računsko sodišče, ki ob tem izpostavlja, da poleg hitenja, zakoni večkrat ne opredeljujejo niti sprememb, ki naj bi se zgodile - med letoma 2006 in 2011 je bilo takih pet odstotkov zakonov. Kaj šele, da bi vlade kasnje spremljale njihove posledice.

Kot pravi Goran Forbici, direktor CNVOS, ki beleži kršitve vladnih neposvetovanj, je v pravni državi je praviloma vsem jasno, da naj bi ljudstvo vprašal o predpisu, ki ga sprejemaš v njihovem imenu. A ustroj modernega človeka deluje po principu »Že res, ampak …«, se pošali Forbici, ki kot razloge za sprejemanje zakonov brez javnih razprav vidi v prepričanosti v lastne rešitve in hitenju: "Zadnjih šest let pa se nam dogaja tudi trend, da smo prepričani, da se nam svet podira in ga bodo rešili samo hitri nujni ukrepi. Zdi se mi, da je vsaka vlada, ki pride na oblast pod vtisom, da se mudi in se bo svet podrl, če ne reagira."

Foto: Saša Despot Goran Klemenčič. Klemenčič ignoriral javnost pri vseh predpisih

Kot primer pretiranega hitenja pri sprejemanju tako Forbici kot Pirnat izpostavljata trenutnega notranjega ministra Gorana Klemenčiča, ki javnosti ni upošteval pri nobenem od predpisov,  ki jih je pripravil v prvih stotih dneh. Niti pri tako imenovani mali pravni reformi.

"Še v letu 2013 je bil Klemenčič eden od najbolj glasnih zagovornikov transparentnosti in dajal tudi zelo močne izjave, v trenutku ko pa sam pride na funkcijo, pa kot da v trenutku nič od tistega ne drži več. Kot da bi se s tankom peljal čez pšenično polje. Tako zavarovan je v svoje rešitve, tako da je spraševanje drugih le izguba časa," je do ignoriranja javnosti oster Forbici.