"V politiki se človek tega sicer navadi, tokrat pa me žalosti zato, ker se od mene očitno pričakuje, da se bom opredeljevala (tudi) do trditev in domnev, ki so bile predane v obravnavo tožilstvu in KPK. Ki jih lahko ustrezno raziščejo, preverijo in dokažejo - ali ovržejo - in po potrebi ustrezno sankcionirajo, le za to pristojni organi. Ne pa, ob pomanjkanju informacij, javno mnenje. Žalosti zato, ker so to dejansko pričakovanja, da bom torej ob trditvah, da naj bi prišlo do nezakonitega vmešavanja v delo policije, kot ministrica za pravosodje komentirala odprte preiskave pred KPK in odprte predkazenske postopke tožilstva. Kakšna ironija, kakšna kontradikcija," je zapisala. Dodala je, da bi prav takšno komentiranje ali opredeljevanje nedvomno pomenilo poseg v delo neodvisnih državnih organov.

Na novinarski konferenci je Dominika Švarc Pipan dejala, da pričakovanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar, da bo lahko sama izbrala direktorja policije oziroma da bi morala vlada njenemu predlogu nujno slediti, nima podlage v zakonodaji. Več o tem lahko preberete tukaj. 

"Meje mojih pristojnosti so povsem jasno določene in dosledno jih bom spoštovala. Spoštovanje pravne države je namreč tudi to," je zapisala.

Izjemno močan je občutek nemoči

"Skoraj vsak dan od nastopa mandata prejemam pisma, emaile, sporočila s prošnjami ljudi, ki so razočarani nad tekom svojih pravosodnih zadev, naj vendarle komentiram, posežem v postopke, pomagam. Izjemno težak je občutek nemoči, da kot ministrica za pravosodje enostavno ne smem, tudi ko razumem in ko bi kot človek želela neposredno pomagati. Ta občutek lajša edino zavest, da lahko v okviru svojih pristojnosti pomagam izboljšati delovanje sistema, vsaj poskušam, sprejeti sistemske in druge ukrepe, ki mi jih ustavni red dopušča, in upati, da bodo tisti pravi, da bodo postopki tekli bolj učinkovito, transparentno, pravično. In to s svojo ekipo tudi počnem, pripravljamo ukrepe, spremembe zakonodaje, izvajamo nadzor, kolikor je ta dopuščen, itd. Ne da se čez noč, a delamo karseda intenzivno. Žaljivke, grožnje (neredko tudi nasilne), ne bodo pripomogle k temu, da se kaj spremeni. Kvečjemu znajo komu, ki bi kaj lahko spremenil, vzeti motivacijo, da bi vztrajal. Meni je, vsaj zaenkrat, ne bodo (k sreči, ali pa za koga tudi ne). Ker verjamem, da delamo po svojih najboljših močeh in lahko marsikaj spremenimo na bolje," je objavila na svojem profilu na Facebooku.

"Občutim pa kot obžalovanja vredno, da toliko ljudi razume stvari le črno-belo, začinjeno s ščepcem agresije. Tudi tisti, ki s sklicevanjem na spoštovanje pravne države, od mene pričakujejo njeno nespoštovanje. Čez to mejo ne bom šla nikoli, zlasti pa ne zato, ker bi mi to nemara prineslo lepše komentarje od teh, ki jih prejemam v zadnjih dneh, ali popularnost pri tistih, ki sodijo brez poznavanja dejstev. Apeliram pa, vseeno - bodimo vendarle bolj racionalni, preudarni in spoštljivi," je pozvala.

Zaključila pa je z latinskim rekom Una gens sumus. To pomeni en narod smo, pogosto pa se prevaja tudi kot Ena družina smo. Gre tudi za moto Svetovne šahovske federacije FIDE.

dezurni@styria-media.si