Ustavno sodišče se je strinjalo z predlagatelji ustavne presoje, da je zakon nejasen. Govori namreč o produkciji slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev, a kriterijev, kako do slovenskost določiti, v zakonu ni.

Akos jo po navedbah ustavnega sodišča razume kot etnično pripadnost, saj najprej preveri, ali je mogoče iz naslova in jezika skladbe ali iz imena ustvarjalca sklepati, da je Slovenec. V kvoto se šteje, čeje vsaj eden od (po)ustvarjalcev Slovenec.

Ustavno sodišče je razsodilo, da je kriterij protiustaven, saj bi zahteval množično zbiranje podatkov o narodnostni pripadnosti umetnikov pogosto na osnovi nezanesljivih sklepanj iz osebnega imena ter razločevanje glede na umetnikovo nacionalnost, kar bi vplivalo na umetniško svobodo ter omejevalo gospodarsko pobudo, ki jo prav tako varuje ustava.

Nejasna je tudi določba, da kvote ne veljajo za zasebne postaje, ki predvajajo predvsem instrumentalno glasbo. Po mnenju ustavnega sodišča ni jasno, ali odpustek pripada radijski postaji, ki ima na nek dan večino instrumentalne glasbe ali mora to večino zagotavljati v nekem daljšem časovnem obdobju. Pojasnilo Akosa o programih, ki "nasploh, skozi ves program predvajajo instrumentalno glasbo oziroma so prepoznani kot takšni", ustavnega sodišča ni zadovoljilo.

Ker so vse druge izpodbijane odločbe organsko povezane s tema določbama, je ustavno sodišče soglasno razveljavilo kvote slovenske glasbe, ki so doslej veljale za zasebne radijske postaje.

dezurni@zurnal24.si