Ustavni sodniki so namreč izpostavili, da mora sodišče pri odškodninskih zahtevkih uporabiti pravila tako, da posamezniku ni oteženo ali celo preprečeno uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima na razpolago. V primeru pritožnikov, ki jih je država izbrisala iz registra stalnega prebivalstva, pa so sodišča kršila procesni vidik 26. člena ustave, da ima vsakdo pravico do povračilo škode. Izbrisani pa tako niso imeli dejanske možnosti za uveljavljanje odškodninskega varstva zoper državo.

Kot so še izpostavili na ustavnem sodišču so v primeru izbrisanih "sodišča (zlasti Vrhovno sodišče s precedenčnim stališčem v sodbi št. II Ips 11/2008) s svojo razlago pravil o zastaranju pritožnikom nesorazmerno otežila oziroma preprečila, da bi lahko od države učinkovito uveljavljali povračilo škode, povzročene z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva".

Ustavni sodniki so tako vse obravnavane zadeve vrnili sodiščem v ponovno odločanje.