Ustavno sodišče meni, da prepoved gibanja izven občine prebivališča, ki jo je vlada Janeza Janše uvedla spomladi, ni neustaven ukrep. Prepoved gibanja na občine je vlada uvedla v prvem valu koronavirusa, 30. marca letos.

US: Šlo je za obveznost države

Ustavno sodišče je presodilo, da gre za primeren ukrep za dosego zasledovanega cilja, to je zajezitev in obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 ter s tem varstvo zdravja in življenja ljudi, ki ju ta bolezen ogroža in poudarilo, da je prizadevanje za ta cilj tudi ustavna dolžnost državne oblasti. Prepočasen ali nezadosten odziv na pojav nalezljive bolezni, ki lahko resno ogrozi zdravje ali celo življenje ljudi, bi bil v neskladju s pozitivnimi obveznostmi države, da varuje pravico do življenja, pravico do telesne in duševne celovitosti ter pravico do zdravstvenega varstva. 

"V uvodnem delu k presoji sorazmernosti posega v svobodo gibanja je Ustavno sodišče kot pomembno okoliščino presoje izpostavilo dejstvo, da se je državna oblast ob uvajanju ukrepov neogibno soočala z dokajšnjo mero negotovosti, saj je bila bolezen COVID-19 še zlasti v začetku njenega pojavljanja znanstveno in medicinsko neraziskana," so zapisali na Ustavnem sodišču.

Ustavni sodniki so presodili, da je bila prepoved gibanja izven občine prebivališča primeren ukrep za dosego zasledovanega cilja, saj je bila izkazana upoštevana verjetnost, da bi – glede na podatke, ki so obstajali v času sprejetja izpodbijanih odlokov – lahko prispevala k zmanjševanju ali upočasnjevanju širjenja bolezni covid-19 – predvsem z zmanjševanjem števila dejanskih stikov med osebami, ki so prebivale na območjih z višjim številom okužb.
Po navedbah ustavnega sodišča je poseg v svobodo gibanja z namenom preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni ustavno dopusten, če oblast z razumnimi razlogi že v času uvedbe ukrepa izkaže upoštevno verjetnost, da bi tak poseg lahko zaznavno prispeval k preprečevanju širjenja nalezljive bolezni.

Ustani sodniki razdeljeni

Od devetih ustavnih sodnikov pa so kar štirje ustavni sodniki glasovali proti sprejetju te odločbe. Proti so bili   Matej Accetto, Rok Čeferin, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs. Accetto, Čeferin in Mežnarjeva so dali tudi odklonilna ločena mnenja, Rajko Knez, Dunja Jadek Pensa, Klemen Jaklič in Marijan Pavčnik pa so dali pritrdilna ločena mnenja.

Čeferin: Izredne razmere kot izgovor za omejevanje pravic

Najbolj oster v svojem odklonilnem mnenju je bil Rok Čeferin, ki je oločbo sodišča je ocenil kot nevaren precedens."Ustavno sodišče je z njo slovenski javnosti poslalo jasno sporočilo, da bo izvršilni oblasti  v času epidemije dopustilo sprejetje še tako intenzivnih in nerazumno obrazloženih  posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine, ker je Vladi v kriznih razmerah pač  treba zaupati. S tem se je Ustavno sodišče odpovedalo svojemu temeljnemu poslanstvu  – nadzoru nad ravnanjem izvršilne oblasti, s katerim ta posega v človekove pravice in  temeljne svoboščine," je zapisal v ločenem mnenju. "Odločba, h kateri dajem to ločeno mnenje, je po mojem mnenju nevaren precedens."

Čeferin je tudi prepričan, da ukrep prepovedi gibanja izven občine stalnega ali začasnega bivališča ni  prispeval k zajezitvi širjenja virusa ali vsaj vlada tega ni izkazala z razumnimi in strokovno podprtimi argumenti. Po njegovem mnenju bi bilo cilj  mogoče doseči z bistveno manj invazivnim posegom v svobodo gibanja prebivalcev Slovenije. "Izredne razmere so prepogosto izgovor za pretirano in  nesorazmerno omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin," je še zapisal Čeferin.

Po mnenju Mateja Acetta pa vlada ni zadostila pogoju, da izkaže zadostno strokovno podlago za sprejetje ukrepa oziroma utemelji, da bi bil prav s konkretnim ukrepom prepovedi prehajanja občinskih mej mogoče zaznavno preprečiti ali upočasniti širjenje bolezni covid-19. Kritičen je do obveščenosti javnosti o razlogih za uvedbo tega ukrepa, razlog za to pa vidi v odsotnosti strokovno utemeljenih razlogov.