Poslanec SDS Vinko Gorenak bo ob 15. uri v državnem zboru predstavil ustavno obtožbo zoper predsednika vlade Mira Cerarja. Gorenak je za Žurnal24 potrdil, da je ta povezana z njegovim ravnanjem v primeru prekinjene deportacije sirskega begunca Ahmada Šamija.

Gorenak je že pred tem na svoji spletni strani zapisal, da je poziv Mira Cerarja, da naj začasno zadržijo izvedbo deportacije sirskega begunca Ahmada Šamija nedopusten. Gorenak poudarja, da Cerar za kaj takega nima ne pravne podlage in ne pravice ter da to njegovo početje predstavlja najnevarnejši napad na odločitev vrhovnega sodišča in neposreden poziv k nespoštovanju sodne odločitve, kar pa pomeni seveda odprtje vrat kaosu in anarhiji v državi.

Izročitev begunca Cerar: Gre za poseben primer

O sirskem beguncu tudi vlada

Predsednik vlade je tako včeraj napovedal, da bo o primeru sirskega begunca, ki je v Slovenijo iz Hrvaške vstopil v začetku leta 2016, na eni od prihodnjih sej vlada obravnavala ali obstaja interes za izdajo začanega dovoljenja za bivanje v Sloveniji.

Šamij se je pritožil tudi na vrhovno sodišče, ki je za stališče zaprosilo evropsko sodišče. To je odločilo, da je za obravnavo njegove prošnje za azil pristojna Hrvaška. Vrhovnega sodišča je nato potrdilo odločitev notranjega ministrstva. Pritožbo je konec oktobra zavrglo tudi ustavno sodišče. Slovenija bi za obravnavo njegove prošnje sicer lahko uporabila diskrecijsko pravico ...

Kot je včeraj napovedal premier Cerar, bo vlada na eni od prihodnjih sej obravnavala ali obstaja interes za izdajo začasnega dovoljenja za bivanje v Sloveniji, ki ga omogoča 51. člen zakona o tujcih, ki bi ga nato izdalo notranje ministrstvo. "Gre za zakonito dovoljenje za bivanje v Sloveniji za določen čas. To bi pomenilo, da je njegov status v Sloveniji popolnoma legalizira, kar pomeni, da je v Sloveniji popolnoma zakonito, ne glede na to, kako je vstopil v Slovenijo," razlaga ustavni pravnik Saša Zagorc in dodaja, da gre za posebno situacijo, predvideno ravno za take primere, ko uporaba splošnih določil odpove.

Ustavno obtožbo pred ustavnim sodiščem zaradi kršitve ustave in zakonom pri opravljanju funkcije predsednika vlade ali ministra mora predlagati najmanj 10 poslancev.

Predlog za uvedbo postopka mora biti obravnavan na prvi naslednji seji državnega zbora, če je bil poslan najmanj 30 dni pred to sejo. Državni zbor mora o predlogu odločati vsaj v 60 dneh od sprejema predloga.

O obtožbi predsednika vlade ali ministrov odloči državni zbor z absolutno večino, in sicer 46 glasovi. Če bi sklep v državnem zboru izglasovali, bi o morebitni kršitvi ustave s strani slovenskega premierja presojalo ustavno sodišče, pri čemer bi jo moralo podpreti vsaj šest od devetih ustavnih sodnikov.

Če ustavno sodišče ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, z odločbo ugotovi utemeljenost obtožbe, lahko odloči tudi, da obtoženemu preneha funkcija.