Uršulinke tožijo katoliško dobrodelno organizacijo, ker noče zapustiti njihovih prostorov, ti kljub vloženi tožbi za izpraznitev prostorov tam vztrajajo, ker za brezdomce trenutno ni druge rešitve. 

Konec oktobra je v javnost pricurljala vest, da uršulinke, ki so sedemnajst let v najem oddajale prostore v Plečnikovem podhodu, ne nameravajo podaljšati pogodbe z Društvom prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote (VZD). Gre za slovensko društvo mednarodne katoliške humanitarne organizacije. Društvo je v prostorih nudilo Dnevni center in Zavetišče za brezdomce VZD. Ker društvo prostorov do 30. junija 2023 ni zapustilo, so uršulinke zoper njih vložile tožbo za izpraznitev prostorov. 

Foto: Anže Petkovšek Dnevni center za brezdomce

pri nas Takšne so možnosti brezdomcev pri zaposlitvi

S. Anka Kogelnik, provincialna predstojnica uršulink, je 25. oktobra 2023 v javnem pismu njihovo odločitev odločitev o nepodaljšanju najema prostorov dnevnega centra utemeljila takole: "Naša želja je, da bi bili v skupku stavb, ki so naše ali v solastništvu z Republiko Slovenijo in Mestno občino Ljubljana, dejavnosti, ki bi bile skladne z našim osnovnim poslanstvom. Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote smo naklonjene, kar smo izkazale s 17-letnim sobivanjem. Večkrat in pred več leti smo jih obvestili, da najemne pogodbe ne bo več moč podaljšati. Pridružujemo se njihovemu naporu za iskanje nove lokacije in apeliramo na ljudi dobre volje in ustrezne ustanove, da jim pridejo naproti." V tem času se je v njihovih prostorih (bojda z visoko najemnino) – v nekdanji Emonski kleti – odprl tudi gostinski lokal The place. Namesto okrepčevalnice Lars and Sven pa bo v prostorih nov najemnik z gostinsko dejavnostjo. 

xxx
Društvo prostovoljcev VZD se je že leta 2022, ko je izvedelo za izselitev, nemudoma obrnilo na Mestno občino Ljubljana. Njihovo prošnjo za pomoč so tam zavrnili z obrazložitvijo, da občina nima prostorov za tako dejavnost. Dodali so, da bo za brezdomce poskrbljeno z gradnjo novega zavetišča. To bo nadomestilo obstoječe prostore za brezdomce na Poljanski cesti, o čemer smo na Žurnalu24 lani že pisali. Pred kratkim se je v reševanje problema vključilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vendar očitno še vedno brez uspeha. 

V društvu so zavezani k petletni pogodbi v okviru mreže Javnih socialnovarstvenih programov, poleg tega se odgovorne čutijo tako za več sto brezdomcev kot za zaposlene, ki program izvajajo.

Foto: Arhiv Mestne občine Ljubljana Zavetišče za brezdomne v Ljubljani Novo zavetišče, ki bo lahko sprejelo 200 brezdomcev, bo v uporabo predano šele v začetku leta 2025, društvo pa nadomestne prostore potrebuje nemudoma. Izguba prostorov ni udarec le za brezdomce, ampak tudi za zaposlene in prostovoljce v društvu. 

Slovenija "Za rojstni dan sem pojedel ostanek sendviča, ki ga je dijak vrgel v smeti"

Vodstvo Dnevnega centra za brezdomce je poudarilo, da zavetišče na Poljanski cesti ne bo nudilo storitev v obsegu, kot jih ponujajo sami. To pomeni, da bo več kot sto brezdomcev dnevno prikrajšano za topli obroki, pralnico, tuš in možno vključevanje brezdomcev v delo. 

Foto: Anže Petkovšek Dnevni center za brezdomce Poleg denarja za nakup novih prostorov jim problem predstavlja iskanje primerne lokacije, za katero bi dobili ustrezna dovoljenja. Pri iskanju rešitve za prostorsko stisko so se obrnili na več cerkvenih organizacij, med drugim na nadškofijo Ljubljana, nunciaturo Ljubljana, Slovensko škofovsko konferenco, Konferenco redovnih ustanov Slovenije, v iskanjih in pogovorih pa je pomagala tudi škofijska Karitas Ljubljana. Edina je možno rešitev ponudila nadškofija Ljubljana. Predlagali so prostore v Stožicah, za katere pa zaradi oddaljenosti od centra pri VZD menijo, da za dnevni center za brezdomce niso primerni.

"Dejavnost je vezana na središče mesta!"

Čeprav je najemna pogodba za prostore v Plečnikovem podhodu potekla že konec junija 2023, sta Dnevni center za brezdomce in Zavetišče za brezdomce še vedno odprta. V tem času jim še ni uspelo najti drugi primernih prostorov za omenjeno dejavnost. Na društvu so jasni: "Ne moremo dopustiti, da bi brezdomci ponovno pristali na cesti! Potrebe po tem programu so za Ljubljano nujne, saj sta tako dnevni center kot zavetišče ves čas in vsa leta polna. Naša dejavnost je vezana na središče mesta."

kmalu Brezdomstvo v Ljubljani: vse večja težava, ki se ji obeta rešitev

Brezdomne osebe se od nekdaj zadržujejo v središču prestolnice in tam tudi želijo ostati. "V centru je utrip mesta najbolj živahen. Čutijo se kot del tega vrveža in vsak je na svoj način povezan z njim. Tu je mogoče beračiti, prodati več časopisov in preživljati čas v parkih, podhodih in na trgih. Tako je dejstvo in tako bo ostalo tudi v primeru, če se dnevni center in zavetišče zapreta," menijo na društvu.

Foto: Anže Petkovšek Dnevni center za brezdomce Center, ki je vsak dan odprt šest ur – med 8.00 in 10.00 ter med 15.00 in 19.00 – , dnevno obišče približno sto oseb. Po njihovih podatkih trend števila obiskovalcev z leti narašča. Lani je pomoč poiskalo 760 različnih oseb, kar pomeni, da se je v primerjavi s preteklima dvema letoma število različnih uporabnikov na letni ravni zvišalo za več kot sto oseb (2022: 647, 2021: 645). 

Stalno je zasedeno tudi njihovo zavetišče s sedmimi posteljami; v lanskem letu je tam prespalo približno 40 različnih oseb. Nekateri so prenočevali le kratek čas, drugi celo več mesecev. Prošenj za sprejem v zavetišče je bilo precej več, a vseh zaradi omejenih kapacitet niso uspeli sprejeti. 

Foto: Anže Petkovšek Dnevni center za brezdomce Na društvu so prepričani, da bo brez podpornih programov in zavzetega dela z brezdomnimi njihova prisotnost za okolico tako le še bolj moteča. "Dolgoročno umanjkanje programov za pomoč brezdomnim pomeni, da se bodo stiske najranljivejših samo poglabljale, število vidnega brezdomstva pa bo naraščalo," menijo.

Foto: Anže Petkovšek Dnevni center za brezdomce Poleg materialne pomoči, kot so zajtrki, malice, večerja, tuširanje, deljenje higienskih pripomočkov in oblačil, uporabnikom nudijo tudi osnovno zdravstveno oskrbo, strokovno psihosocialno pomoč ter jih spremljajo v različne institucije (zdravstveni domovi, bolnišnice, upravne enote, ...). V dnevnem centru poleg kuharskih delavnic potekajo številne kulturne aktivnosti in prireditve, ki se jih brezdomni radi udeležijo in jih soustvarjajo. 

Strašljiva izpoved "Mama je kriva, da so mi od 7. leta dalje dajali do 9 različnih vrst tablet"

"Vsakdo lahko k nam pride tudi, če si želi le počitka, druženja ali tople besede. Vsaka pomoč doprinese k ustvarjanju doma, ki ga brezdomni na ulicah zaman iščejo. Strokovna pomoč, druženje z zaposlenimi in prostovoljci, vključevanje v smiselne aktivnosti in dajanje novih priložnosti osebam z izkušnjo brezdomstva krepijo občutek vrednosti ter jim omogočajo, da se počutijo sprejete in vključene v običajno družbeno dogajanje," razlagajo v društvu. 

Povedo, da tudi brezdomce trenutno stanje zelo skrbi. "Boli jih, da so za družbo neprimerni in da nikogar ne skrbi, kje bodo v prihodnje našli zatočišče." Ob tem na društvu poudarijo, da njihova želja ni ustvarjati nastrojenost proti komur koli, temveč želijo le rešiti problem in biti zagovorniki šibkejših.

Foto: Anže Petkovšek ljubljana 17.11.11, brezdomec, brezdomci, podhod Kongresni trg, speci brezdomec "Vprašanje delovanja dnevnega centra in zavetišča za brezdomce ni le problem našega društva, temveč je problem celotne družbe in mesta. Tekma za vedno več prostora zase in le za lastno korist nas razčlovečuje. Le z zavzeto skrbjo za najbolj ranljive lahko ostajamo kot družba in posamezniki resnično ljudje," sklenejo v Društvu prostovoljcev VZD.

dezurni@styria-media.si