"Treba je doseči nov družbeno medgeneracijski dogovor. Velikokrat se vprašanje pokojninskega sistema skrči le na upokojitveno starost in višino pokojnin. Treba izpostaviti tudi učinkovite ukrepe na trgu dela, tako za mlade kot starejše," je ob predstavitvi bele knjige dejala ministrica za delo Anja Kopač Mrak

Foto: Saša Despot bela knjiga V Sloveniji se upokojujemo zgodaj

"Kar 70 odstotkov ljudi se upokoji takoj, ko izpolnijo pogoje, 15 odstotkov se jih upokoji ne glede na prihodek v starosti, veliko zaradi nezadovoljstva na delovnem mestu. Tri četrtine jih je zadovoljnih z višino pokojnine," pojasnjuje Andraž Rangus z ministrstva za delo, ki je bdel nad pripravo bele knjige o pokojninah.

Višja upokojitvena starost ključni element

Zviševanje upokojitven starosti je eden izmed ključnih elementov za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskega sistema, ugotavljajo v beli knjigi.

Pri simulacijah so zato uporabili različne upokojitvene starosti (od 63 do 67 let) ter različne zavarovalne dobe (od 15 do 45 let). Pri čemer je temeljni upokojitveni pogoj pri starosti 67 let dopolnjenih 15 let zavarovalne dobe.

Ob kateri starosti se bomo upokojevali? "Nihče ne bo prikrajšan. Vsi bomo enako dolgo upokojeni. V povprečju nihče ne bo delal dlje kot 40 let. Naša pokojnina pa bo znašala med 60 in 70 odstotki naše zadnje plače," zagotavlja Rangus.

Vpeljali bi točkovni sistem

Avtorji predlagajo izenačitev načina odmere za moške in ženske ter vpeljava točkovnega sistema.

"Predlagamo vpeljavo točkovnega sistema. Za vsako plačo glede na njeno višino bi dobili točke. Nominalno vrednost točke se določi nato se usklajuje z rastjo plač," poudarja Rangus. Število zbranih točk bi vplivalo na višino pokojnine. Najnižja vrednost povprečne točke bi pri tem znašala 0,75, najvišja vrednost pa bi bila 3,75.

Za izračun pokojninske osnove bi se uporabilo najugodnejše zaporedje 34 let dohodka.

Foto: Saša Despot bela knjiga

Drugi pokojninski steber da ali ne?

Avtorji Bele knjige izpostavljajo nujnost varčevanja v drugem pokojninskem stebru: Vsaj štiri odstotke bruto-bruto mesečne plače mora posameznik prihraniti, da bi lahko na prejel okoli deset odstotkov višjo pokojnino. 

"Ne glede na to, da smo še vedno tranzicijska družba, smo predvsem skozi krizo razumeli, kako vse nas takšni pretresi lahko prizadenejo. Edini del, ki je bil vzdržen, je bil drugi pokojninski steber. To je tako pozitivna izkušnja, da je na njej treba graditi," je poudaril Borut Jamnik z Modre zavarovalnice, ki predstavlja eno od pokojninskih družb v drugem stebru.

"V drugem stebru varčuje pol milijona ljudi, zbranih imamo dve milijardi sredstev, vključenega je 60 odstotkov aktivnega prebivalstva," je dodal Jamnik, ki je še povedal, da se mora prispevek drugega stebra v prihodnje povečati. "Dve milijardi zbranih sredstev sta v zadnjih letih stagnirali. Treba je poiskati vire," pravi Jamnik.

Foto: Saša Despot bela knjiga Grega Strban, profesor prava socialne varnosti na ljubljanski pravni fakulteti poudarja, da bi morala država okrepiti varčevanje v prvem stebru: "V drugem stebru gre za obratno solidarnost – davke plačujemo vsi, olajšave pa imajo le najbogatejši."

Dodaja tudi, da je politika države na področju pokojnin shizofrena: "Na eni strani imamo prisilno upokojevanje, na drugi podaljševanje delovne dobe."

Pozablja se na mlade

Boris Majcen z inštituta za ekonomska raziskovanja opozarja predvsem na mlade. "Ko govorimo o reformi, govorimo o mladih, ki pa se jih premalo posluša. Mladi v ta sistem ne zaupajo. To je velika kritična točka. Treba je narediti več, ko gre za razumevanje sistema, da bodo mladi razumeli, da bodo sistem rabili, ko bodo starejši."

david.jug@zurnal24.si