Prvima dvema Slovencema (potrošnikoma) se je uspelo z osebnim stečajem odkrižati svojega dolga. Sodišče je izdalo sklep, zato lahko dolg pustita za seboj, upnikom pokažeta fige in zaživita na novo. Njun dolg je, kar se sodišča tiče, izbrisan, upniki pa lahko na svoj denar pozabijo. To je učinek osebnega stečaja. Bosta to storila spet? Zakon jima to omogoča. A do vnovičnega osebnega stečaja bo moralo preteči še vsaj deset let. Takrat pa to možnost spet dobita, in če bo zakonodaja ostala enaka, bosta lahko že drugič koristila državno brezplačno svetovanje pri osebnem stečaju. Kaj pa drugi Slovenci in Slovenke, ki tega bonusa ne bodo nikoli izkoristili? Kaj bo država v zameno dala njim? Verjetno figo – tako kot bankrotiranci upnikom.

Razsipanje
Bankrotiranca v celotnem postopku nista utrpela nobenih stroškov, poplačala pa nista niti najmanjšega dela dolga. Ves čas odpisa sta živela tako kot prej – brez oziroma z malo denarja –, postopek stečaja pa jima je tako plačala država. Pa sta se Koprčan in Mariborčan iz svojega primera kaj naučila? Če se opečeš na štedilniku, boš naslednjič pri smukanju okoli njega previdnejši. Kako bosta pa reagirala tadva? Enkrat sta že bila v tej situaciji in v tem našla precej preprost izhod, in to lahko storita spet. Eden od načinov, da država prepreči osebni stečaj, kot najpreprostejša rešitev le za dolžnika je, da postavi nek minimum, ki ga mora dolžnik nujno vrniti upnikom. Če se ne opečeš, te ne boli. In če ne boli, te ne bo nikoli izučilo.