Za zurnal24.si je povedala, da bodo predsednika komisije za nadzor javnih financ Andreja Vizjaka vprašali, ali se je zavedal, kaj pomeni razkritje dokumentov banke glede kreditov Ultri za NLB in oškodovanje ugleda banke.
"Vprašali ga bomo, ali je on iskal informacije, kaj pomeni šifra nič, za katero je toliko razglašal, da to pomeni nezavarovano, v resnici pa ni nezavarovano, ampak je to tudi ena od oblik zavarovanja," pravi Zalokar Oražmova in dodaja, da bodo pripravili še kakšno presenečenje.
"Nam je na komisiji že zdaj prav gotovo jasno, da so dokumenti prišli iz banke, saj od drugod ne morejo. Dokumente sta lahko glede na dosedanja zaslišanja odtujila Draško Veselinovič ali vodja sektorja za rizično poslovanje, ampak razen Veselinoviča nihče nima pravega motiva," je dejala poslanka Zaresa. Ob tem se čudi tudi dejstvu, da komisija od banke še vedno ni pridobila avtentičnega zapisnika bančne komisije, ki se je ukvarjala z odtujitvijo dokumenta.
"Na komisiji smo ugotovili, kako je dokument potoval, kdo ga je naredil, kako so imeli vsi zablokirane stvari in da se tam ni dalo, da bi uhajal, dokument je natisnil gospod Veselinovič in tudi motiv je jasen. Ker smo ugotovili, da vse leto, ko je bil šef uprave, kakšnih podobnih informacij o drugih komitentih ali prosilcih za kredit ni bilo."
Vizjak: Zame pomebne vsebina dokumentov
Vizjak je pred zaslišanjem za zurnal24.si izrazil veselje, da je s temi dokazi in tudi z aktivnostmi v parlamentu več kot jasno razkrito, da so številni vplivneži, ki so tako ali drugače politično povezani med sabo in vrhom NLB prejemali kredite na neustrezno zavarovan način po merilih Banke Slovenije. To je tako v primeru Ultre, kot v primeru Merkurja, Istranenza in Pivovarne Laško.
Glede samih dokumentov je poslanec dejal, da se ne namerava ukvarjati s tem, kako so ti prišli v javnost. Dokumente je namreč prejel v parlament in "dolžan sem o tem javnost obvestiti". Zanj pa je bolj kot to pomembna vsebina dokumentov.
"Čeprav se očitno z vsebino nihče ne ukvarja, stala pa bo davkoplačevalce kar krepkih sto milijonov evrov. Sedaj imamo na mizi predlog za dokapitalizacijo te banke, ki so seveda posledica potreb po izboljšanju kapitalske ustreznosti in seveda posledično tudi zaradi teh tveganih posojil, ki jih je banka v preteklosti dala na lepe oči," še pravi Vizjak.
Preiskovalna komisija je kot prvega zaslišala Golobiča, ki je preiskavo označil za poskus političnega obračunavanja z njim in stranko Zares. Nazadnje je komisija na začetku julija zaslišala nekdanjega predsednika uprave NLB Marjana Kramarja, ki je med drugim zatrdil, da pri dodeljevanju kreditov Ultri ni prihajalo do pritiskov, sam pa takrat tudi ni bil seznanjen z Golobičevim solastništvom v Ultri. Takrat bi moral pred komisijo pričati tudi Urbanija, a se je opravičil.