Obvestilo, da ima delnice, je dobil moj že dvajset let mrtvi oče, nas je obvestil bralec. To ga še toliko bolj čudi, ker so delnice drugega podjetja bile del zapuščine, te, o katerih ga zdaj obvešča KDD, pa ne. Bralka pa nas je obvestila, da je prejela obvestilo o stanju na računu svoje osem let mrtve tete. 

Kako je mogoče, da obvestila prejemajo mrtvi ljudje, za katerimi je bil že davno zaključen zapuščinski postopek in kaj lahko dediči z njimi storijo, saj niso bile vključene v zapuščinski postopek. 

Na KDD navajajo tri možne razloge, zakaj so delnice ostale na registrskem računu imetnikov, ki so že pokojni. Ena možnost je, da dediči delnic niso hoteli prevzeti, ker bi to zanje pomenilo določen strošek, druga možnost je, da so dediči in sodišče delnice spregledali. V opisanim primerih pa je najbrž prišlo do tega, da v času zapuščinskega postopka delnice še niso bile izdane pri KDD (izdajatelji so namreč imeli različne zamude pri prenosu delniških knjig na KDD), dediči pa izdajatelja (to je delniške družbe, katere delničar je bil pokojni) niso obvestili o smrti in dedovanju, tako da je izdajatelj izdajo opravil v korist pokojnega, pravijo v KDD. 

45 evrov sodne takse za prenos ničvrednih delnic?

"Za razpolaganje z registrskim premoženjem, na primer avtomobili, nepremičninami ali delnicami pokojnika, je potreben sklep sodišča. Za manj vredne premičnine, ki bi se kasneje našle, to na primer ni potrebno. Potrebno je pridobiti dodaten sklep o dedovanju. Dedič bi moral na sodišče, kjer je potekal prvotni zapuščinski postopek, dati predlog za dodaten sklep zaradi pozneje najdenega premoženja. Ob tem bi bilo smiselno zaprositi za oprostitev takse, češ da gre za premoženje, ki nima vrednosti oziroma bo šlo vse za stroške, ter da je edini namen ureditev evidenc. Menim, da bodo sodišča dedičem v takem primeru šla na roko. Minimalna taksa je sicer 45 evrov, odvisna pa je od vrednosti premoženja," so nam pojasnili v odvetniški pisarni Ježek in Snoj. 

A v KDD so v odgovorih nakazali, da bi lahko šlo tudi enostavneje, če se bodo s prenosom delnic strinjali vsi dediči, ki so navedeni v sklepu o dedovanju. "Če obstaja pravnomočen sklep o dedovanju, bo KDD vrednostne papirje zapustnika prenesla v skladu s soglasno voljo vseh dedičev po sklepu o dedovanju. Če sklepa o dedovanju ni oziroma ni soglasne volje dedičev, potem je potrebno za prenos zapustnikovih delnic najprej pridobiti ustrezni sklep o dedovanju," so pojasnili v KDD. Če so na primer po umrlem trije dediči, se morajo vsi trije strinjati s prenosom in podpisati izjavo, če se ne bodo, bo moralo o usodi delnic na registrskem računu pokojnika odločati sodišče. 

Bodo dediče terjali, če ne bodo storili ničesar?

Če se dediči ne bodo dogovorili o usodi delnic, bodo te prenesene v sodni depozit. Če so vredne več kot sto evrov, država ne bo plačala sodne takse. Kdo jo bo? Jo bo KDD terjal od dedičev? "Glede stroškov s sodnim depozitom lahko na splošno rečemo, da z vsakim sodnim postopkom stroški nastanejo, bremenijo pa udeleženca, ki jih je povzročil; konkretne odločitve s tem v zvezi pa bodo seveda v domeni sodišča," ravnanja v takih primerih niso želeli podrobneje napovedovati v KDD. V Odvetniški pisarni Ježek in Snoj so nam dejali, da bi bilo načeloma možno terjate dediče, a je vprašanje, ali ni zadeva že zastarala. 

janez.zalaznik@zurnal24.si