Ko smo ministrstvo v začetku avgusta vprašali, zakaj menijo, da je to imenovanje tekoči posel, so odgovorili, da zato, ker se je postopek notranje seznanitve začel že 25. marca letos, ko je imela vlada še polna pooblastila. Zamolčali pa so, da so postopek notranje seznanitve 22. maja tudi že zaključili, in sicer tako da niso izbrali nobenega kandidata. Zdaj tudi sami priznavajo, da "imenovanje Katje Špur ni bilo del postopka notranje seznanitve“. Na vprašanje, kako komentirajo ocene, da potemtakem ni šlo za tekoči posel, niso odgovorili. 

Spomnimo, 33-letno Špurovo, ki se ni prijavila na notranji razpis, je s hudo spornimi referencami vlada na dopisni seji za svetovalko v Medameriški razvojni banki na predlog ministra za finance Uroša Čuferja imenovala 1. avgusta, predsednica vlade pa je odstopila 5. maja in od takrat sme vlada opravljati le tekoče posle. Kaj natančno so tekoči posli, ni izrecno določeno, velja pa, da vlada lahko zaključi postopke imenovanj, ki so se začeli, preden je začela opravljati tekoče posle, ter odloča v vseh nujnih zadevah.

Če bi bilo nujno, zakaj en mesec prepozno

Če bi bilo to sporno imenovanje nujno za normalno delovanje države, je težko razumeti, zakaj ga minister Čufer ni predlagal že prej. V notranji seznanitvi je namreč obljubljeno delovno mesto že od 1. julija, imenovanje pa je vladi predlagal šele 1. avgusta. Izbranke poleg tega ni iskal med strokovnjaki v vsej državi, ampak jo je imel zaposleno v svojem kabinetu. 

Ob tem velja izpostaviti, da je le dan pred imenovanjem Špurove, ki je članica SD, vlada, v kateri so tudi ministri SD, podprla Alenko Bratušek kot eno izmed kandidatk za komisarko. To vzbuja sum, da je SD podporo Bratuškovi pogojeval z njenim imenovanjem. 

Izbral jo je, ker jo pač lahko

Čuferjevi so nam sicer zavrnili dostop do podatkov o delovnih izkušnjah drugih prijavljenih kandidatov, s čimer bi lahko preverili, ali je Čufer izbral najslabše kvalificirano kandidatko. Zakaj jo je izbral, še vedno ni pojasnil, v odgovorih ministrstva pa izpostavljajo, da jo je po zakonu pač lahko. Na zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja smo se že pritožili informacijski pooblaščenki. Vsebino notranje seznanitve, v kateri so opozarjali, da bodo obravnavali le pravočasne in popolne vloge, smo sicer že objavili.

Inšpektorat ni pristojen, KPK pa je 

Čeprav ministrstvo ves čas poudarja, da notranja seznanitev ni bila izvedena na podlagi zakona o javnih uslužbencih (sicer bi bila možna pritožba), zaradi česar je tudi inšpektorica za sistem javnih uslužbencev ugotovila, da za nadzor ni pristojna. Je pa Čufer komisijo za izbiro imenoval prav na podlagi tega zakona, da ne izberejo nikogar, pa so utemeljili s petim členom uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave. Se pa z imenovanjem Špurove ukvarja tudi protikorupcijska komisija, kjer postopek še ni zaključen.