Na drugem mestu po skupni zadolženosti na prebivalca je Kostel, na tretjem mestu pa je zaradi nizkega števila prebivalcev Občina Solčava, s tem da je še v mejah dopustnega.

Kot izhaja iz poročila, ki ga je pred dnevi obravnavala vlada, se je skupna zadolženost občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 povečala za 47,5 milijona evrov in je konec leta znašala 971,2 milijona evrov oziroma 2,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Povprečni skupni dolg na prebivalca v letu 2020 je znašal 473 evrov, kar je nekoliko več kot v letu 2019, ko je bil pri 449 evrov.

Niti dolga občin niti dolga pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin konec leta 2020 ni izkazovalo 12 občin, v letu pred tem je bilo takšnih občin 13. Brez dolgov so občine Bloke, Cerklje, Gorišnica, Gorje, Jezersko, Kranjska Gora, Markovci, Mengeš, Preddvor, Rače-Fram, Starše in Trzin.

Blokiran račun

Tako kot v predhodnem letu je tudi v letu 2020 ostala kritična prezadolženost nekaj posameznih občin z neporavnanimi dolgovi iz naslova zadolženosti iz preteklih let. Najbolj kritična je Občina Gornji Petrovci, ki ima blokiran račun že več let. Sredstva, s katerimi občine izvajajo svoje obvezne naloge, po zakonu sicer ne morejo biti predmet izvršbe, kljub temu pa ima ta občina velike težave pri poravnavanju tekočih obveznosti.

Občina Šalovci je medtem s prestrukturiranjem dolgov in pravilnim izkazovanjem stanja dolga dosegla dovoljeno mejo največjega dopustnega obsega zadolževanja, izpostavljajo na ministrstvu za finance.

V sedmih občinah skupni dolg na prebivalca višji kot tisoč evrov

Najvišji skupni dolg na prebivalca v letu 2020 so imele poleg Gornjih Petrovcev, kjer ta znaša 2006 evrov, še občine Kostel (1203 evre), Solčava (1157 evrov), Šentrupert (1151 evrov), Dobrepolje (1104 evre), Šentjernej (1014 evrov) in Litija (1005 evrov).

Na ministrstvu za finance ocenjujejo, da obseg skupne zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2020 na globalni ravni ni zaskrbljujoč. "Občine (tudi) s pomočjo zadolževanja izvajajo investicije, ki pomenijo plačila izvajalcem, nova delovna mesta delavcem, izboljšano kakovost življenja občanom, gospodarsko aktivnost in s tem ustvarjajo BDP," so zapisali v gradivu za vlado.

Skupna zadolženost, ki od leta 2018 ponovno raste, se je lani v primerjavi z letom 2019 povečala za 5,1 odstotka, pri tem se je povečala tudi zadolženost pravnih oseb za 8,7 odstotka, zadolženost občin pa za 4,3 odstotka.

Zadolžitev večinoma za investicije

Zadolženost občin (brez pravnih oseb javnega sektorja na ravni občine) se je s 753,3 milijona evrov konec leta 2019 lani povečala na 786 milijona evrov. Večinoma gre za dolgoročne kredite.

Realizirani prihodki občinskih proračunov so v letu 2020 znašali 2327 milijona evrov in bili za 95 milijonov evrov oziroma za 4,2 odstotka višji kot v letu 2019. Z najvišjim deležem dolga v realiziranih prihodkih občinskih proračunov s 128,2 odstotka izstopajo Gornji Petrovci. Sledijo občine Šentjernej, Velika Polana in Litija. Te občine s svojim stanjem dolga presegajo 90 odstotkov realiziranih prihodkov svojega proračuna za leto 2020.

V letu 2020 je ministrstvo za finance izdalo občinam 97 soglasij k zadolžitvi, od tega 88 soglasij za investicije ter devet soglasij za upravljanje z dolgom občinskega proračuna. Skupni obseg novih zadolžitev na podlagi izdanih soglasij je znašal 124 milijonov evrov, kar je 17 milijonov manj kot leto prej. Občine so se zadolževale predvsem za investicije, predvidene v občinskih proračunih za leto 2020, devet občin je upravljalo z dolgom občinskega proračuna.

Količinsko najvišji dolg imajo mestne občine. Daleč spredaj je Ljubljana, kjer je dolg občine zadnji dan leta 2020 znašal nekaj več kot sto milijonov evrov, še enkrat toliko pa je znašal dolg pravnih oseb. Na drugem mestu je Maribor z dolgom v višini 46,2 milijona evrov, sledijo Celje (34,9 milijona evrov), Koper (31 milijonov) in Kranj (25,4 milijona).

Med ostalimi občinami je dokaj visoka vsota tudi pri občinah Slovenska Bistrica (17,6 milijona), Ajdovščina (16 milijonov), Litija (15,3 milijona), Krško (11,8 milijona) in Škofja Loka (11 milijonov).