Skupina ekonomistov je pretehtala več scenarijev, ki lahko doletijo Tuš, tudi stečaj, ugotovila pa je, da bi bila optimalna rešitev poslovna kooperativa, v kateri bi bili združeni potrošniki, dobavitelji in strateški partnerji.

Foto: Špela Mohorič slovenija 24.9.2012 Skofja Loka, kosarica, hrana, trgovina Tus, foto:Spela Mohor "S svojo potrošniško mrežo bi Tuš dobaviteljem lahko bil dovolj veliko jamstvo, da bi se agroživilska industrija uvrstila na police. Če bi bili deležniki v okviru take kooperative tudi dobavitelji, bi imeli večjo varnost, da se industrija ohrani. To je panoga, ki zaradi zaprtosti evropskih trgov, z veliko težavo vstopa kam drugam. Agrarni trgi posameznih držav so namreč med bolj zaprtimi," je povedal Bogomir Kovač, eden od avtorjev študije.

Poti, ki so jih imeli dobavitelji doslej, so se začele zapirati, ugotavlja Kovač. Mercator je po njegovem mnenju tipičen primer: Ko je prišlo do prevzema je novi lastnik, ki ima svojo agroživilsko verigo, je začel postopoma nadomeščati domače verige s svojo.

V Italiji vsak član vloži 25 evrov

Če se bo ideja uresničila, država v zadrugi ne bi imela deleža. Lastnik družbe Mirko Tuš, ki tudi vodi proces prestrukturiranja. Glavno besedo pa imajo zaradi gromozanske zadolženosti banke.

PREBERITE ŠE:

• Banke zahtevale razlastitev: Mirko Tuš je moral prodati zemljišča v Braziliji

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pravi, da bo študije, ki je bila narejena, sledil drugi korak: "To je ekonomski elaborat poti do realizacije transformacije Tuša v kooperativo. Če bo ta zadeva ekonomsko vzdržna, sem prepričan, da bodo banke to sprejele. Gre se za to, da dobijo vrabca v roki, dobijo torej veliko več, kot če se uresniči kateri drugi scenarij."

Vlada si je za vzorčni primer vzela italijansko potrošniško kooperativo, kjer potrošnik, ki se ji želi pridružiti, plača članski delež oziroma vloži kapital v višini 25 evrov in postane eden od osmih milijonov solastnikov, kolikor članov ima. Pri dobaviteljih se konverzija vložka opredeli podobno – na osnovi sredstev, ki jih vložijo, se opredelijo njihove glasovalne pravice.

Upajo, da bi se kooperativi pridružilo 200 tisoč Slovencev

V Sloveniji vlada razmišlja o članskem vložku, ki bi ga kupci lahko vplačali.

Foto: Shutterstock alkohol trgovina police "V obdobju sedmih do desetih let se lahko v tem obdobju zbere veliko sredstev. Vemo, da je v Tuš klubu okoli 650 tisoč članov. Mi računamo, da bi se tretjina članov odločila za članstvo v kooperativi. Model je zastavljen tako, da pet odstotkov letnega prometa, ki ga ustvarijo kot potrošniki, namenijo za dokapitalizacijo svojega osnovnega deleža. To v desetih letih znese med 500 in tisoč evrov in ta znesek je kapital potrošnikov v kooperativi," poudarja Tadej Slapnik iz Cerarjevega kabineta. 

Slapnik trdi, da so v tujini potrošniške kooperative kljub krizam obdržale svoje kupce: "Ni torej tako, kot je v Sloveniji, kjer se kupci od akcije do akcije premikajo med petimi trgovinami. Kooperativa deluje tudi na zavesti potrošnikov."

Foto: Žurnal24 main mirko tuš

Mirko Tuš pri pripravi analize ni sodeloval

Država se je o preoblikovanju Tuša pogovarjali z vsemi deležniki, tudi z vodstvom Tuša in predstavniki bank. Pri pripravi študije pa so se pisci in država osredotočili le na banke upnice, vodstvo Tuša pri tem nima neposredne vloge.

Gleda na slabe izkušnje Slovencev z različnimi projekti države (delnice NKBM, podrejene obveznice, …) vlada računa predvsem na institucionalne deležnike, ki pristopijo s kapitalom (tuje kooperative, dobavitelji, …).

Če bodo ministri odločitev sprejeli, se lahko proces preoblikovanja začne takoj, banke bodo dogovore dopuščale. Proces bi bil zaključen najkasneje v desetih letih, kaže ta študija. To je obdobje, v katerem se lahko zaradi vstopa potrošnikov zbere toliko sredstev, da se poplača lastnike podjetja.

david.jug@zurnal24.si